Tako je! Mislite da denar pretehta ljubezen do otroka? Potem švoh mislite, taki ste tudi slabiči, saj financam dajete prednost pred otrokom!
ločitev ter dodelitev otroka
- Ustvarjalec teme matejkr111
- Začetni datum
in poleg navedenega bi se tale predlog
fajn zlorabljali., da bi npr dec, ki ne mara otroka in tudi ne mara plačevat preživnine (takšnih je veliko) ob ločitvi malce zablefiral in zahteval otroka in preživnino, mama, ki pa si res želi otroka bi pa bila prisiljena ne-zahtevat preživnine, da bi otroka sigurno dodelili njej.
Dec pa vesel fukal, otroka naredil, pa nič plačal. Otrok pa lačen.
Očitno predloga sploh nisi razumel. Če bi oče zahteval preživnino, bi se po mojem predlogu smatralo, da otroka ne more (ali noče) preživljati, zato bi se otroka ponudilo mami. Če bi ga hotela, bi ga na tej točki tudi dobila, problema ni nobenega. Če ga ne bi hotela, bi pač plačevala preživnino. Tako se nihče ne bi potem mogel izgovarjati, da plačuje preveč preživnine in da bivši partner slabo skrbi za otroka, ker je imel izbiro med tem, ali vzame otroka ali plačuje preživnino. Če ga nobeden od staršev ne bi mogel ali hotel preživljat, gre otrok v rejo, popolnoma enako kot zdaj. Poanta je v tem, da nihče ne bi bil prisiljen plačevati preživnine brez da bi imel možnost namesto tega sam skrbeti za otroka.
Citat:
Uporabnik synthman pravi:
Citat:
Uporabnik HotSatan pravi:
300 je bila hipotetična številka (nisi opazil besede "recimo"?), lahko jo nadomestiš s 500, 1000, 5000 ali kolikor želiš, to mojega argumenta čisto nič ne spremeni.
Aha, prišli smo celo do tega, da vsota ni navzgor omejena in otrok potrebuje čimveč denarja. Kako potem ni v otrokovem interesu, da ga dobi bogatejši starš (kar jaz do neke mere zagovarjam - pri mojem stališču so sicer neke omejitve)?
Sej ni point v številki. Tvoj fail je tu, ker je tvoja vsota fiksna, v resnici je pa variabilna.
Koliko je en starš bogat je samo ena od mnogih in še zdaleč ne odločujoča postavka pri odločanju, pri katerem od partnerjev je za otroka najbolje, da bo živel. In prav je tako.
Ti pa bi kakor razumem otroka prisodil bogatejšemu staršu, ki ima toliko da ne bo od drugega zahteval preživnino. Kot na dražbi - kdo da več. Ostale še bolj pomembne postavke pa zanemarjaš.
naprimer verjetno je za otroka bolje, da živi pri brezposelni mami, ki ga ima rada, in bo ob dokladah in socialni zahtevala in dobila preživnino, kot pa pri očetu s 3000 euri plače, pa je cel dan v službi, prespi pa pri ljubici, otrok pa doma sam.
Kaj pa če imata dva otroka? A bi dali enega enemu staršu, drugega pa drugemu, da bi bilo čisto pravično
pol-pol ?
Dobro, izhajal sem iz predpostavke, da neka fiksna vsota pač zadošča za dostojno življenje, ampak ta za moje argumente ni nujna. Glavna poanta je, da če je več denarja vedno dobro za otroka, je to za bogatega starša lahko samo plus, minus nikoli (čeprav se sam ne bi nujno strinjal, ampak lahko gremo po tej poti). Seveda pa ne trdim, da kot starš ne more imet še večjih drugih minusov. In sploh ne zanemarjam ljubezni in drugih lastnosti, potrebnih za starša, trdim samo to, da niso vedno tako razvidne in jasne za razne organe. Jaz tudi ne bi dal otroka zafiksanemu milijonarju, ampak če oba starša delujeta približno enako odgovorna in razgledana, brez grehov, oba zatrjujeta, da imata otroka rada, ampak ima en 800 evrov plače, drug pa 1500, ga bom dal drugemu. Po čem bi pa vi sodili? Po tem, kdo bolj glasno kriči, da ga ima rad? Na špekulacijah in praznih besedah pač ne moreš gradit.
O tem, kdo bi ga dobil prvi, bi presojali organi - kot zdaj. Ko bi starš 1 "zamočil" (zahteval preživnino - ker otroka ne more (ne želi) preživljati sam) bi dobil priložnost starš 2 (če jo želi, sicer plačuje zahtevano preživnino). Tako imaš več izbire, manj prisile, krivic, zgovarjanja in dela na sodiščih. Seveda ostali mehanizmi ostanejo (odvzem ob zlorabah, upoštevanje volje otroka itd.)
Potem zdej starša nista enakopravna, če ima en prednost da prvi izbira. (kot v NBA na draftu)
In recimo da starš 1 ki ima rad otroka in ga ni pripravljen dati noče zamočiti, potem je PRISILJEN da ne zahteva preživnine, drugi, ki želi isto pa potem po tvojem predlogu niti nima več možnosti odločanja o ničemer. samo je pa fukal pa nič plačal.
Al pa kaj naj stori mamica, št1, ki bi rada otroka, rada bi pa tudi preživnino proti recimo pijancu, ki bi se rad še malo maščeval mamici?
Ali naj se št 1 odpove preživnini in dobi otroka, ali naj zahteva preživnino in s tem tvega, da bo tisti pijanec rekel OK, bo pa otrok pri meni in ga zanemarjal? Je vseeno ceneje, da imaš otroka in ga zanemarjaš kot pa da plačuješ preživnino bi rekel.
Nazadnje urejeno:
Sem ti lep argument podal! Kar se tiče vere, bodi tiho, ker nisi veren in potem ne veš kako to deluje!
Po čem bi sodili? Ni samo denar je še 100 drugih pomembnih faktorejev,. od tega, kje ima otrok kolege, kje imam babico, koliko je daleč do šole, kje je boljše okolje zanj, kje so boljše nmožnosti izobrazbe, hobijev....... če že starše ta trenutek odmislimo. je pa mati zagotovo v prednosti samo zato ker je mati.
Če starš otroka ne more preživljati in ga hkrati noče prepustiti v boljše okolje, je vprašanje, kako dober starš je. Zahtevati preživnino ali tvegati, da ga dobi bivši partner, je le izbira, ni ravno prisila (potemtakem je tudi prisila, da se volk ne more odločit, da bo ovco pojedel in jo hkrati še imel za jutri). Fuk je tukaj kriterij? Nekateri fukajo, ker bi radi imeli otroka in skrbeli zanj, pa se kasneje partner odloči, da tega ne želi - ob fuku so bili zavedeni in ni njihova krivda, da si je partner premislil - po možnosti partner dobi otroka, zavedeni pa lahko še plačuje - za primer poglej situacijo, v kateri se je znašel odpiralec teme.
Bolj pomembno od tega, ali bo otrok imel kaj za jest, je seveda to, kje ima kolege. Še posebej pri triletnih otrocih, npr.
Kakor kdaj pač, saj sem napisal, da bi se ostali kriteriji in mehanizmi še naprej upoštevali ter da v njih ni nič slabega.
Nazadnje urejeno:
In če ima npr oče pijanec takšno plačo, da bi otroka lahko preživljal, reče da ga bo preživljal, od matere ne zahteva preživnine, potem pa denar zapravi za pijačo namesto za otroka? mati ki bi pa z preživnino lepo skrbela za otroka pa je otroka izgubila, ker se ni odpovedala preživnini? Ti bi dal otroka očetu?
Otrok ne bo lačen, ker bo dobil preživnino.Citat:
Uporabnik HotSatan pravi:
Bolj pomembno od tega, ali bo otrok imel kaj za jest, je seveda to, kje ima kolege. Še posebej pri triletnih otrocih, npr.
In ti bi dojenčke dodelil očetu, da jih podojijo, če imajo višjo plačo? (ko smo ravno pri hrani)
V takšnih ekstremnih primerih je še vedno prav, da sodišče naloži preživnino. Potencialno vzornemu staršu, ki je to tudi pripravljen bit in h kateremu bi otrok tudi lahko šel, pa je ravno ne bi nalagal samo zato, ker partnerju ni več privlačen. Ti bi? Ker je fukal?
Tistemu potencialno vzornemu staršu ki...... jest nebi dodelil preživnine, ampak bi jo dodelil OTROKU.
Ja, naj starš plačuje za svojega otroka, ker je fukal. Mislim da je obveza vsakega starša, da skrbi za svojega otroka, kar pa pač nekaj stane.
A ti bi pa tako, fukala sta dva, plačeval pa samo eden?
Citat:
Uporabnik HotSatan pravi:
ksz
Ženske niso na svetu, da bodo tipom omogočale zvesto zakonsko zvezo in obratno. Prvi cilj vsakega človeka je maksimalno uživat, monogamne zveze, ki jih folk rad kaže navzven, so v večini nekaj umetnega in bolj kot ne show. Potem pa folk, ki niti ni kompatibilen in primeren za to, rine z glavo skozi zid, "ker tako mora bit", na koncu pa jok in stok. Tega se je treba zavedat, bit iskren in včasih razne obljube jemat z rezervo, pa bo veliko manj problemov. Avtor teme se mi zdi glede tega dost skuliran in tako je tudi prav.
Mi je pa sistem s preživninami totalno zgrešen. Če imaš partnerja A, ki bi ob ločitvi rad dobil otroka, a potrebuje preživnino, in partnerja B, ki prav tako želi dobiti tega otroka, a preživnine ne potrebuje (in ne zahteva), bi moral dati otroka partnerju B. Denarna preskrbljenost (ob odsotnosti preživnine) bi morala biti pomembnejši kriterij za dodelitev otroka in bi v večini primerov bil pravičnejši od teh, ki jih imajo zdaj. Ne pa da za otroka ne moreš samostojno skrbet, partner pa bi lahko in želi, ampak otroka dajo tebi, partner pa ti mora še celo plačevati za tvojo "igračko". Preživnine bi bile za primere, ko eden od partnerjev otroka ne bi želel, ob posilstvih ipd., če pa se odločaš med dvema staršema, ki otroka želita, in je ga je eden sposoben preživljat, drugi pa ne, je pa butasto, da ga daš drugemu, potem pa do amena zakompliciraš z enimi preživninami.
Kakor hitro partner A od partnerja B zahteva preživnino, se partnerja B vpraša, ali želi otroka. Če želi, ga dobi (ker partner A očitno ni zmožen skrbet zanj), če ne, pač plačuje preživnino.
Kakšno nakladanje - otrok ne potrebuje denarja ampak LJUBEZEN IN VZGOJO ! Pa dajte še enkrat - denarja ne daješ bivšemu partnerju oziroma za njegove potrebe ampak za otrokove potrebe !!!
Če tisti prvi pelje otroka stran od drugega, čeprav je drugi vzoren starš, potem vsekakor naj sam plačuje svojo svojeglavost in zavajanje. Fuk sam po sebi ne more biti pomemben, če se dve leti po tem "dogovor" spremeni.
Za primere, kjer je drugi starš slab, je zdajšnji sistem čisto ustrezen. Je pa daleč od tega, da bi bili vsi takšni - za primer lahko služi tudi avtor te teme. Bomo videli, kaj mu bo naložil zdajšnji sistem.
Podobne teme
