Ja, v tem filmu res ni tako veliko stvari, ki bi te izrazito pritegnile in navdušile, se strinjam. Zato sem sam dal tisti "(do)" pred oceno. Ampak je bil kljub temu na nek način poseben, svojstven film, pač prikaz nekega obdobja v življenju ne ravno povprečne osebe. Izstopata pa vsekakor igra glavnega igralca, ker je tako "spektralna" (da je že skoraj dramska), in fotografija, ki je v primerjavi z Atonement po mojem mnenju vsaj bolj naravna in "razpotegnjena" na pravih mestih. Nekateri ostali liki so bili kakšen sicer redek trenutek morda res za odtenek preveč podrejeni. Verjetno se je to še najbolj opazilo pri eni od zadnjih scen (na kegljišču), kjer mi je tisti pridigarski mladenič deloval, kot da že komajda zadržuje smeh. Aja, muzika mi je na začetku delovala zelo čudno in neustrezno. In hitro mi je postalo jasno, da se je Day-Lewis moral še posebej pripravljati glede jezika (kar sem kasneje dejansko nekje prebral), ker je v parih dialogih uporabil (starinske) besedne zveze, ki jih dandanes v angleščini že dolgo ne slišimo več.