Citat:
Uporabnik Guinness pravi:
Kako vi upravljate s svojim premoženjem/prihranki?
Recimo da mi podjetje laufa v redu, kar pa se seveda lahko v moji panogi spremeni iz danes na jutri. Nekaj prihrankov imam, pa jih v bistvu tudi nimam, ker jih uporabljam za povečanje obsega poslovanja. Sedaj sem prišel do opcije, da vstopim v še en drug vpeljan posel, ki bi mi spet lahko prinašal nek prihodek, bi pa bilo pa za ta vstop potrebno vzeti še nekaj krede.
Kar hočem vprašati je, kdaj je zadosti, ali je fino imeti 10k na računu za backup in delati naprej skromno, se je fino vedno gnati za še in še in še... Pri kateri starosti reči, OK dost je, dajmo uživat v lajfu,...
Citat:
Uporabnik Runo pravi:
Citat:
Uporabnik Guinness pravi:
Kako vi upravljate s svojim premoženjem/prihranki?
Recimo da mi podjetje laufa v redu, kar pa se seveda lahko v moji panogi spremeni iz danes na jutri. Nekaj prihrankov imam, pa jih v bistvu tudi nimam, ker jih uporabljam za povečanje obsega poslovanja. Sedaj sem prišel do opcije, da vstopim v še en drug vpeljan posel, ki bi mi spet lahko prinašal nek prihodek, bi pa bilo pa za ta vstop potrebno vzeti še nekaj krede.
Kar hočem vprašati je, kdaj je zadosti, ali je fino imeti 10k na računu za backup in delati naprej skromno, se je fino vedno gnati za še in še in še... Pri kateri starosti reči, OK dost je, dajmo uživat v lajfu,...
Po mojem mnenju te denar ne sme zasvojiti. To, da bi še in še in še in še. Dobro je, da ima človek zastavljeni nekaj poti, sicer pa se je bolje lotiti nečesar in to speljati do konca. Te povsem razumem. Si daš na hrbet 50 kg. Nato še 50 in še 50. Enkrat boš klecnil.
Ko smo po privatizaciji začeli ustanavljati podjetja, je kolega potreboval 5.000 DEM. Takrat nisem imel jajc, da bi mu jih posodil. Posodil mu jih je drug kolega, danes žal že pokojen, takrat pa je bil finančno dovolj močan, da mu to ni predstavljalo težav. Čez tri leta je dobil izplačanih 475.000 DEM. Ko sedaj gledam za nazaj, mi ni niti malo žal. Življenje je zelo nepredvidljivo.
Podjetništvo je igra. Včasih je potrebno veliko tvegati. Stečaj je naravni pojav, če ni posledica grabežljivosti in zasvojenosti z denarjem. Enkrat imaš, drugič nimaš. Veliko premožnih podjetnikov je vsaj enkrat v življenju bankrotiralo. Kdor prenese ta tveganja in s tem prilagojen pritisk, se lahko gre take igrice. Poznam tako ljudi, ki so težki vsaj 100 mil EUR in nimajo dokončane osnovne šole, kot tudi doktorje znanosti iz managementa, ki o milijonu trenutno lahko zgolj sanjajo.
Pazi na kredite. Če se le da, čim manj opravka z njimi. Sploh pa pokrivanje kreditov s krediti. Nismo več v času, ko se je dalo z eno plačo poplačati kredit za pol hiše. Danes te banke pojejo.
Citat:
Uporabnik Runo pravi:
Citat:
Uporabnik Guinness pravi:
Kako vi upravljate s svojim premoženjem/prihranki?
Recimo da mi podjetje laufa v redu, kar pa se seveda lahko v moji panogi spremeni iz danes na jutri. Nekaj prihrankov imam, pa jih v bistvu tudi nimam, ker jih uporabljam za povečanje obsega poslovanja. Sedaj sem prišel do opcije, da vstopim v še en drug vpeljan posel, ki bi mi spet lahko prinašal nek prihodek, bi pa bilo pa za ta vstop potrebno vzeti še nekaj krede.
Kar hočem vprašati je, kdaj je zadosti, ali je fino imeti 10k na računu za backup in delati naprej skromno, se je fino vedno gnati za še in še in še... Pri kateri starosti reči, OK dost je, dajmo uživat v lajfu,...
Po mojem mnenju te denar ne sme zasvojiti. To, da bi še in še in še in še. Dobro je, da ima človek zastavljeni nekaj poti, sicer pa se je bolje lotiti nečesar in to speljati do konca. Te povsem razumem. Si daš na hrbet 50 kg. Nato še 50 in še 50. Enkrat boš klecnil.
Ko smo po privatizaciji začeli ustanavljati podjetja, je kolega potreboval 5.000 DEM. Takrat nisem imel jajc, da bi mu jih posodil. Posodil mu jih je drug kolega, danes žal že pokojen, takrat pa je bil finančno dovolj močan, da mu to ni predstavljalo težav. Čez tri leta je dobil izplačanih 475.000 DEM. Ko sedaj gledam za nazaj, mi ni niti malo žal. Življenje je zelo nepredvidljivo.
Podjetništvo je igra. Včasih je potrebno veliko tvegati. Stečaj je naravni pojav, če ni posledica grabežljivosti in zasvojenosti z denarjem. Enkrat imaš, drugič nimaš. Veliko premožnih podjetnikov je vsaj enkrat v življenju bankrotiralo. Kdor prenese ta tveganja in s tem prilagojen pritisk, se lahko gre take igrice. Poznam tako ljudi, ki so težki vsaj 100 mil EUR in nimajo dokončane osnovne šole, kot tudi doktorje znanosti iz managementa, ki o milijonu trenutno lahko zgolj sanjajo.
Pazi na kredite. Če se le da, čim manj opravka z njimi. Sploh pa pokrivanje kreditov s krediti. Nismo več v času, ko se je dalo z eno plačo poplačati kredit za pol hiše. Danes te banke pojejo.
Citat:
Uporabnik igi pravi:
Lahko me pa za partnerja vzames
Citat:
Uporabnik KillaKHAN pravi:
ksz...
Jaz sem rekel, da bo dovolj, ko bom imel našparano 12k na leto do 85 leta. Na srečo mi je služba in delo (v večini primerov) všeč, tako da potem ko bom imel to na strani, lahko delam samo še tisto kar jaz hočem. Zdaj a bo to pri 35, 50 ali 65, bomo pa videli.