katero podjetje - lesena hiša

Odvisno, za kakšno hišo gre. Praktično vse montažne hiše evropskih proizvajalcev so danes že v osnovni izvedbi nizkoenergijske in tam verjetno subvencija res pokrije večji del razlike, da je potem še računica za gradnjo pasivne variante. Če pa gradiš bližje meji PURES in z bolj osnovnimi(beri: kvazi manj eko) materiali in ne montažne hiše, je pa razlika med (skoraj) nizkoenergijsko in dejansko pasivno, tj. hišo energetskega razreda A1, najbrž prevelika, da bi se v vsakem primeru že s subvencijo splačala, kaj šele brez.

Sem pa mislil nasploh, da v EU nekoliko pretiravamo s temi subvencijami za vse možne eko in naravne variante, da je že prav smešno. Če nekdo to izdela, mora nekdo drug njemu plačati, da ima ta eko izdelek ceneje dosegljiv s pomočjo subvencije. Podobna neumnost so subvencije za fotovoltaične domače elektrarne in podobna jajca. Nič od tega ni tržno zanimivo brez subvencij in marsikaj ni niti s subvencijami blizu ekonomičnosti, pogosto pa tudi ekološko ne, če upoštevamo ves življenjski cikel proizvoda, npr. baterije za električne avtomobile ali velike baterije kot zalogovniki elektrike. Na drugi strani pa samo Kitajska in Indija s proizvodnjo eko izdelkov za preostali del sveta zasvinjata planet bolj kot ga lahko "razviti" zahod do konca obstoja Vesolja z raznimi ekološkimi prijemi popravi.

Uporabnik trance0 je napisal:

Če pa gradiš bližje meji PURES in z bolj osnovnimi(beri: kvazi manj eko) materiali in ne montažne hiše, je pa razlika med (skoraj) nizkoenergijsko in dejansko pasivno, tj. hišo energetskega razreda A1, najbrž prevelika, da bi se v vsakem primeru že s subvencijo splačala, kaj šele brez.

Klikni za razširitev

sploh pri tej se pozna. ko daš modularca pa eps gor. mrbit grafit. In pa seveda dobro poznavanje PHPP. subvencija je recimo 10k€ (trenutno ne vem natančno koliko), razlika v materialu, sploh če kleti ni, pa tudi 3x manj, da prilezeš na zahtevano. igračkanje je pa na nivoju 5cm izloacije več (1cm EPS je 1€ na m2 dražje, pri celi fasadi recimo jurja razlike med 15 in 20 cm EPS), rekuperator, ki ima certificiranih 90-95% izkoristek in ne recimo 80% (to naredi na papirju ogromne razlike). razlika v ceni recimo 500€. V streho itak dajejo vsi še pa još, ker je URSA poceni, da ko enkrat PHPP narediš daš samo še 30cm in tle celo prišparaš, ker vidiš da 40cm nima smisla, kar folk dela in se čuti pametnega. Za okna je pa danes že prav težko dobiti 2slojna, razlika pa par 100€ za celo bajto, če vzameš en model s 3slojnimi serijsko. če kandidiraš s celo bajto, lesena okna niso pogoj. Kot rečeno, problem je samo zrakotesnost. Ker neka iz modularca zidana ne prenese veliko napak. Pasivna bajta v smislu 1,5L hiše je daleč od nesmotrnega bavbava, oznaka ki se je še danes neupravičeno drži. Če pa je parcela taka, da bajto še na jug obrneš, pa marsikdaj tudi tega ni treba.

Čim daš pa neko volno napram eps, se pa računica podere, ker za te bio materiale pa ni toliko subvencije kot so dražje. treba je debelino večjo, pa že dražja je. Ekosklad je naštudiran, da plačuje varčno ne bio gradnje.

No, vidim, da si zadevo dobro naštudiral, jaz se v pasivno gradnjo nisem poglabljal, se mi pa zdi, da le ni tako poceni v vseh primerih in predvsem gradnjo verjetno podraži večja zahteva po zrakotesnosti, kot sam omenjaš. Pri zrakotesni hiši je tudi nujno prisilno prezračevanje, ki spet stane in tukaj sem imel sam v mislih predvsem hiše, ki tega ne potrebujejo nujno napram tistim, ki takšno prezračevanje absolutno rabijo in ne razlike v izkoristkih med rekuperatorji za potrebe subvencije. Sicer pa je material pri gradnji samo del stroška, treba je upoštevati tudi delo, ki je vedno dražje, saj natančna in kvalitetna izvedba, ki je potrebna za pasivno hišo, stane. Če bi bila pasivna hiša s subvencijo v vseh primerih le malenkost držaja od "običajne" nezrakotesne brez prisilnega prezračevanja (z rekuperacijo), bi danes že čisto vsi gradili pasivne hiše, kar pa mislim, da ni res. Mimogrede, tudi dvoslojna okna se še vedno vgrajujejo in jih ni prav nič težko dobiti, mogoče PVC so res bolj troslojna standard, lesena pa so v osnovi še vedno pogosto dvoslojna. Prava pasivna hiša pa je sicer pod 10 kWh/m2a.

Uporabnik Jabe je napisal:

.... Subvencija ekosklada pokrije razliko...

Klikni za razširitev

Me prav zanima, koliko let bodo te subvencije še zdržale, vsako leto se manjšajo ali pa se dvigujejo pogoji in komplicira vloga, denarja pa počasi zmanjkuje ... pa še naša vlada ne zna počrpat EU sredstev za to ... za dobit sredstva pa utegnejo nas vse ostale "eko-obdavčit" še bolj ...

zato ker je mantra, da je draga. pika konc in nobeden več nič ne sprašuje. Kot si sam rekel - v to se nisi poglabljal...

Rekuperacija resda je obvezna, vendar danes marsikdo da rekuperacijo ali naredi vsaj pripravo in se potem hitro odloči. danes še tako šalabajzerska novogradnja preveč dihta in ženske niso več doma, da bi zračile. ali pa je zrak katastrofalen, vlaga pa še bolj... kdor danes zida na novo (ne obnavlja ali bilo kaj), je rekuperacija že kar pogosta, da ne rečem običajna. Temu botruje tudi to, da jo veliko ljudi že ima in se gre lahko marsikam pogledat in pošlatat. Zadeva pač ni več nepreverjena noviteta in zgolj trenutni trend. Lahko pa dodaš se 5k€ k zgornjim cifram, pa se vedno nisi na 10k€...

razlike v delu ni kaj dosti, če delaš sam, če se čutiš dovolj sposobnega. ni problem dobiti računa od nekoga. če pa že v štartu dela mojster, potem pa je razlika v delu točno nič.

lesena okna niso pogoj za ekosubvencijo, kadar kandidiraš s celo hišo. dvoslojna kot rečeno obstajajo, vendar z minorno razliko v ceni napram 3slojni zasteklitvi.

Ne rečem, vsak mora narediti svojo računico za sebe, ampak apeliram na to, da se jo splača narediti. Zna biti človek na koncu presenečen, kako "miti" padejo. Imam PH in ravno in zgolj samo zato, ker se mi je bolj splačala kot NEH. PH je najbrž povsem napačen izraz in je zadeva ki jo regulira pasiv haus inštitut. Svoj cas je to pomenilo 1,5L hišo, lahko da je danes drugače, ce so dvignili standarde. Je pa najbrž bolj korekten izraz, ki ga ekoslad danes uporablja, vidim. In sicer nič in skoraj nicenergijske hiše. Najbrž gre za enako stvar kot sampanjc in penino.

Spajky
dokler so, se jih v izračunih pač upošteva. ne vem, pa če se nižajo. vsaj za osnovno gradnjo ne (stiropori, ne volne &co). jaz sem za 150m2 dobila 9300, zdaj gledam, da je več - 65€/m2. kar znese 3€/m2 več oziroma 9750€. Ostali pogoji izgledajo enako, sem pa res zdajle samo na hitro preletela.

Dokler bodo tako visoke subvencije in več kot 3L hiše itak nisi nameraval graditi, se prehod na <1,5L očitno "splača"; seveda na račun subvencije, ki ti jo častijo drugi.

Več kot toliko sploh graditi ne smeš... V teoriji, od lanskega leta pa tudi v praksi. Ce ni zdokoncana kot v projektu (razni heci brez fasade 10 let), ni uporabnega dovoljenja, brez njega pa hisne stevilke ne.

Resnično, ce imaš plan danes hišo delat, se moras ze prav potruditi, da je več kot 3L, ko je dokončana.

Kot sem napisal že zgoraj, do konca naslednjega leta lahko gradiš do 3,8L hiše, do 2015 pa si lahko gradil do 4,8L hiše. In ni res, da se moraš potruditi, da danes zgradiš več kot 3L hišo. Na primer, osnovna izolacija pri Jelovici je še vedno optimo, kar pomeni okoli 3,4L hišo. Šele z letom 2021 bo za stanovanjske hiše kot minimum zahtevan t.i. skoraj ničenergijski standard, ki ustreza B1 energijskemu razredu in znaša pod 25 kWh/m2a.

Kar ne pomeni nič, ker je zunanja stena samo en element zunanjega ovoja, ki pa je samo en element vsega, kar PHPP upošteva...

Optima ima koeficient toplotne prehodnosti 0,17W/m2K. Če to fliknem v PHPP za mojo hišo dobim 15,9kWh/(m2a) bajto.

PS
da sem pod mejo 3,8L hiše, moja iz modularca zidana hiša potrebuje 1,5cm grafitnega stiropora. Ker je bila sezidana leta 2014, pa bi bilo dovolj 3mm. Da ne bi kdo mislil kaki bavbav so NEH pa PH po domače. Sam klinčev marketing, ki straši folk in nabija cene, ker je kao treba ful nekega projektiranja nadstandardnega pa neke hude materiale...

V tvojo hišo, ki ni od Jelovice, katera pa ima v optima sistemu predvideno skupno letno porabo energije za ogrevanje na normirano enoto 34 kWh/m2a. V PURES je določena tako skupna poraba na normirano površino v letu, to je tisto, kar večina razume pod "litrska hiša", kot tudi najvišja dovoljena prevodnost zunanjih sten in še kup drugih zadev. Govora torej ni bilo le o prevodnosti ene stene, temveč predvsem o celotni potrebni letni energiji na m2 normirane površine objekta. Do konca naslednjega leta pa po PURES lahko gradiš hiše s toplotno prevodnostjo zunanjih sten U<2,8 W/m2K, medtem ko celoten objekt lahko porabi največ 38 kWh/m2a energije za ogrevanje.

0,17 je 0,17 iz biločesa je stena. in ja, to je bil moj point. Zunanja stena je samo en segment vsega. Kaj je jelovica (in tudi drugi) v svoj pamflet napisala, koliko L hišo to da, je najmanj nateg, vreden vpogleda kake inštitucije, ker zavaja na polno.

najvišja dovoljena prevodnost stene pa je za mene 20,6kWh/(m2a) hiša. zdaj pa delaj več kot NEH, brez da se trudiš. Če si čarovnik...

Tvoje številke se ne ujemajo s podatki v PURES, jaz sem jih namreč citiral direktno od tam. Sicer pa se mi zdi, da tudi mešaš toplotno prevodnost (zunanjih) sten in Qe letno porabo energije za ogrevanje na m2. Kaj pa je zate najvišja dovoljena toplotna prevodnost stene, seveda nima nobene povezave s PURES, to je tvoje osebno mnenje. Mimogrede si uporabil napačno enoto za prevodnost stene na koncu tvojega zadnjega prispevka.

Resno, po prebranem se ti zdi, da to dvoje mešam?

Imaš najvišjo letno porabo energije na m2, ja? In ta je 3,8L. OK? da jaz to dosežem, rabim samo 1,5cm grafitnega stiroporja na steni. vendar take stene ne smem imeti, ker presega največjo dovoljeno toplotno prevodnost zunanjih sten. Če naflikam izolacije toliko gor, da zadostim tudi temu kriteriju pa je moja hiša daleč od samo 3,4L. Je 2L. Ker to dvoje sicer je v povezavi ampak ne tako direktni, da boš kar prevajal toplotno prevosnost zunanjih sten v koliko litrska je hiša, ker je to zgolj eden izmed mnogih faktorjev, ki to določajo. In potem imaš še kalibre tipa Jelovice, ki (če povzamem tebe) pravijo da je 0,17 prevodnost stene dovolj zgolj za 3,4L hišo. Bullshit. V nekaterih primerih, kot je npr. moj, je to skoraj dovolj za subvencijo.

Če pa seveda narediš kot ti - brez vprašanja - povzameš take neke pavšalne trditve, pa verjamem, da se "PH" odmisliš v momentu, ker se ti zdi adijo pamet pretiravanje. To je recimo osebno mnenje, ki se je zakoreninilo in se ne premakne nikamor, ker je tako močno, da se noben niti ne spravi preračunati malo. In res malo je treba. Lahko vidiš, koliko časa je meni vzelo, da sem vrgla tele cifre v excel pa prepisala sem gor, kaj je ven prišlo. In to je vse, kar je namen tega pisarjenja. Ne se pač dati takoj odgnati da je 1,5L dražje (dokler so subvencije v takem smislu kot danes), ampak da se splača malo kdaj kaj tudi kaj cajta za svinčnik pa papir vzeti, ne samo za cegle. Če se izide super, drugače si pa res ob par minut cajta, kar pa recimo je en tak strošek ki ga požalbaš za to vedenje. Projektiranje in gradnja ene bajte res ni neka huda znanost.

PS
omejitve povzemam po tvojih postih. koliko je največ litrska in koliko je največja prevodnost stene. Jaz PURESa ne poznam.

Saj nihče ne govori o tebi, sploh ni govora o tvoji hiši. Jaz sem samo napisal, kakšni so minimumi veljavnega PURES. Danes lahko še vedno gradiš tudi 3,8L hišo, največja prevodnost zunanjih sten pa lahko še vedno znaša U<2,8 W/m2k. To je vse. Sicer pa imam jaz brunarico zgrajeno leta 2014, ki upošteva še vedno veljavni PURES, je pa daleč od pasivne hiše. Takšna hiška še danes stane na ključ s temeljno ploščo vred okoli 70 tisoč evrov(okoli 90 m2 neto bivalne površine), pasivna varianta pa bi bila z upoštevano subvencijo 15-20 tisoč evrov dražja. Poraba ogrevanja bi znašala v pasivni varianti recimo 50 EUR, zdaj pa me pride ogrevanje s toplotno črpalko mogoče 200 EUR več. Da prinesem to razliko v ceni noter pri ogrevanju, rabim torej od 75 do 100 let, kar je več, kot znaša življenjska doba objekta.

Moja hiša je samo konkreten primer, da ni nekaj na pamet. Je pa eden izmed mnogih, seveda. Kar je pa res treba tule ločiti je pa varčna gradnja napram takozvani "bio, eko, zeleni" gradnji. To sem pa tudi že napisala. Dokler je govora o lesenih hišah z neko volno za izolacijo ta računica najbrž ne vzdrži, ker Ekosklad tega ne "financira". Dokler je pa cilj varčna gradnja, je pa zadeva malce drugačna. Imaš pa stiropor na bajti, to je pa res...

vendar pa lesena ali pa stiroporna - zahteve PURESa tega najbrž ne ločujejo. In če se jih držiš in bajto zdokončaš, se moraš potruditi da narediš več kot NEH. In potem pa nisi več toliko daleč od PH, da se ne bi splačalo kalkulatorja zakurblat. To je vse... če se ne izide pa nič, pa kaj pol. Lahko pa bo kdo presenečen (zaradi zakoreninjenega mita, da PH je pa v iber draga in predraga) kot sem bila tudi jaz, da jo lahko ceneje narediš kot NEH.

No, lepo, da priznaš, da PURES ne poznaš. Potem tudi ne moreš trditi, da gradnja več kot 3L hiše že od ne vem katerega leta ni več dovoljena. Se pa povsem strinjam, da če ti je cilj čim bolj varčna hiša, da se izplača izkoristiti vse subvencije, ki so ti na voljo. Ne izplača se pa vsakomur pasivna ali skoraj pasivna hiša, vsaj v mojem primeru mislim, da se mi ne bi izplačala do konca življenja, ker je hiša premajhna in že tako solidno izolirana. Čisto nekaj drugega je, če se odločiš zgraditi bajto po najnovejših energetskih standardih in pri tem doseči maksimalno energetsko varčnost, a jaz tega nisem zasledoval, ker mi to ni bil cilj in pri majhnih hiškah z maksimalno izolacijo kljub subvencijam do konca amortizacijske dobe objekta ne dobiš noter razlike do pasivne hiške. Če pa imaš več denarja na voljo in gradiš vsaj srednje veliko hišo, je pa vsekakor bolj smiselno graditi najbolj varčno, kolikor si s pomočjo subvencij še lahko privoščiš. Je pa moj primer res specifičen, ker gre za nadpovprečno majhno hiško, ki nima niti 100 m2 bivalne površine. Že nekaj deset kvadratov več lahko računico na dolgi rok povsem obrne. Pri moji brunarici bi bilo za dosego pasivnega standarda potrebno preveč spremeniti osnovno konstrukcijo, kar bi pač gradnjo prekomerno podražilo. Pri kakšnem drugem tipu gradnje je lahko razlik v konstrukciji med osnovno in pasivno hišo manj in je posledično zadnja tudi manj dražja.

No, ti ki si bolj seznanjen s PURES. Ali toplotna prevodnost sten pomeni samo zunanje stene nad nivojem zemljine, se pravi zunanje stene v ožjem smislu. To kar je tudi lahko potem debata pri brunarci/montazni/zidani...
Ali gre za stene v sirsem smislu, torej streha, stene pod nivojem zemljine, tla proti terenu,...? Pač vse, razen oken? Ker v slednjem primeru pa tudi jaz prilezem na točno 3L.

Drugo kar ne vem, kaj je projektna notranja T? 20 stopinj, kot pri PHPP? Ker če ne moram pa najprej to popraviti...

Jabe, to da sem prebral PURES, še ne pomeni, da sem gradbeni fizik. Nima smisla, da ti tukaj poskušam razložiti, ko pa je PURES, v katerem je to vse opisano, dostopen na internetu. Če te zanimajo detajli, si ga lahko prebereš recimo tu in tu. Zadeva ni obsežna, terja pa nekaj pozornega branja in raziskovanja nepoznanih pojmov po internetu, če seveda nisi iz stroke.

P.S.: Ne verjamem, da imaš ti trilitrsko hišo, če si dobila toliko subvencij, kot praviš, da si jih. Po mojem imaš vsaj pod 2L, če ne pod 1,5L.

OK, zdaj pa takole:
1) eno je terminologija - ta mi kar gre
2) drugo so standardi - do teh, na katere se nanaša PURES, nimam dostopa
3) tretje so pa zahteve. To je pa PURES. Čim je definirano v samem PURESu, potem ni problem, čim se nanaša na standard iz 2. točke, pač ne morem vedeti več kaj zahteva

Sem pa malo pobrskala in prišla do naslednjega, v kolikor sem povzela po kredibilnih virov, ki ga razlagajo (recimo, da sem):
- max toplotna prevodnost stene je 0,28
- max toplotna prevodnost strehe je 0,2
- max toplotna prevodnost tal proti terenu je 0,35
- nikjer ni omenjene notranje projektne T, ki pa je bržkone 20 stopinj

Seveda, ko se pride do gradnje v ožjem smislu in se pogovarjamo samo o montažnih, skeletnih, izslame, brunaricah ali zidanih, to vpliva praktično samo na prevodnost stene in tako perečih 0,28 toplotne prevodnosti. Saj vse ostalo je praktično enako, ne glede na to, iz česa je stena.

To rečeno:
- če spremenim samo toplotno prevodnost sten nad kletjo, ki je vedno najbrž iz ene oblike betona in gor izolacija, dobim 2L hišo. zato moj revolt glede neke optime in najslabše stene Jelovice (ki si ga podal za primerjavo), da zadeva da zgolj 3,4L hišo. To je navadno zavajanje, ker ne upošteva drugih elementov zunanjega ovoja niti ne razmerja teh sten napram površini celotnega ovoja, ki zaobjema različen neto volumen stavbe. Zadeva je do skrajnosti ZAVAJUJOČA!!! To je to, kar me je zmotilo... to rečeno, sem prišla tudi na podatek, da bi brune morale biti 45cm debele, da zadostijo puresu...
- če spremenim vse, da zadostim zahtevam PURESa - torej ustrezno spremenim tudi streho ter tla proti terenu, dobim 2,7L hišo. Kje je šele 3,8L? Torej že samo, da zadostiš PURESu, imaš NEH. pa lahko potem piše,da je ena zahteva ne 3L ali pa 3,8L ali pa 4,5L hiša. Lahko piše, da je 10L hiša, če so pa ostale zahteve tako ostre, da do te 10ke sploh ne prideš.
- moja hiša je pač primer, naj pa povem, gre ravno tako za projektiranje, ki je imelo varčno gradnjo v Žnj planu. Je narobe obrnjena, je dolga in ozka, je cela podkletena, ima velik dvovišinski prostor, ima ogromno šip in smo dobili s prvim preračunavanjem 2,6L hišo. Torej je bila v štartu očitno komaj znotraj vseh zahtev PURESa, dasiravno je bila izračunana s PHPPjevim programom. Malo igračkanja kot sem napisala v enem prvih postov in smo prišli na Ekoskladove zahteve, ki so pač malo ostrejše od PURESa, in to je pod 1,5L hiša.

Nobene stene nisem pustila premakniti, torej zato moja trditev, da PH zahteve niso nobena velika reč. vse to natolcevanje, kako je treba imeti prav posebej izurjenega projektanta, kako ne vem kake stene, kako ne vem kako orientacijo kako ne vem kaj vse, je marketing za cuzanje denarja in za brez veze se folk prijemlje za tošl in leti stran, brez da bi preveril. Tebi se ni izšlo in se nisi dal motiti. Če se meni ne bi, ne bi tudi nič spreminjala. Ampak se mi je in hop 9300€ subvencije. Po glavi bi se tolkla, če ne bi šla preveriti. Preverba pa traja, ko enkrat narediš en izračun, ki ga itak moraš, kaka ura telovadbe za kompjuterjem. Ne vem, če še kako drugače pri gradnji lahko hitreje prideš do 9k€. Ali pa kjerkoli...

Super, da se ti je izšlo, vsak projekt je stvar zase. Sicer pa optimo pri Jelovici vključuje celoten paket in ne le sestava zunanjih sten, tj. tudi izolacije ostrešja, tal pod estrihi itd.. Je pa seveda točna poraba odvisna od posameznega tipskega projekta oz. hiše, saj nima vsaka hiša enakega tlorisa, oblike in naklona strehe, števila, položaja in oblike (strešnih) oken, frčad itd.. Mislim, da Jelovica nič ne zavaja, če na svojem spletnem mestu napiše, da noben od njenih tipskih projektov grajen po sistemu optimo ne presega Qnh<=35 kWh/m2a oz. da so vse njene hiše grajene po tem sistemu največ 3,5-litrske, saj to pomeni, da so lahko, odvisno od detajlov posameznega projekta, tudi (bistveno) manj litrske. Elaborate gradbene fizike pa je najbolje prepustiti strokovnjakom, ki to res obvladajo. Metanje številk v nek program in apliciranje svojega projekta na vse druge brez poznavanja detajlov vsakega projekta posebej ni merodajno. Nima vsaka hiša niti enake strehe, saj niso vse lesene z izolacijo iz tervola ter z opečnato kritino. Nekateri gradijo tudi betonske kvadre, kubuse in razne kombinacije, zato ne moreš reči, da se hiše razlikujejo le po sestavi zunanjih sten nad kletjo, vse ostalo pa je isto (kot pri tvoji hiši).

P.S.: Čisto iz firbca, ko že ravno tako rada preračunavaš. Koliko litrska postane tvoja hiša, če za okna uporabiš dvoslojno zasteklitev namesto troslojne? A v tem PHPP programu upoštevaš tudi izgube zaradi prezračevanja? Koliko litrska bi bila tvoja hiša ob naravnem prezračevanju brez rekuperatorja?