Mislim, da se v EU vendarle nekoliko pretirava s temi strašnimi izolacijami. Smrekov les, posušen na 12% vlažnosti, ima približno trikrat manjšo toplotno prevodnost kot navadni modularni zidaki pod enakimi vremenskimi pogoji. Po trenutno veljavnem PURES, ki se s koncem naslednjega leta še zaostri, je zahtevana maksimalna toplotna prevodnost zunanjih zidov novo zgrajene stanovanjske hiše ≤0,28 W/m2K, kar se doseže in tudi preseže že z 9 cm debelimi križno lepljenimi smrekovimi bruni in ca. 10 cm izolacije iz kamene volne DP5 z lambdo 0,035 W/m2K na notranji strani zunanjih sten, plus PE vetrna zapora pod bruni in parna ovira za knaufom ali opažem na notranji strani. PURES trenutno še zahteva skupno največjo dovoljeno porabo na enoto do 38 kWh/m2a oz. 3,8 litra/leto, medtem ko je bilo do leta 2015 prehodno obdobje, ko je bila dovoljena največja letna poraba na normirano enoto površine še 48 kWh/m2a oz 4,8 litra/leto. S prvim januarjem 2021 se PURES znova zaostri in bodo novo zgrajene hiše morale dosegati skoraj ničenergijski standard, tj. B1 energetski razred, kar pomeni letno porabo energije za ogrevanje ≤25 kWh/m2a.
Kakorkoli se vrti in obrača, pri manjših stanovanjskih hišah se pasivni standard po mojem ne izplača, čeprav se ga zdaj povsod na veliko in za vsako ceno promovira. Dejstvo je, da je že hiša s 15 cm stiropora na fasadi, solidno izolacijo podstrešja in dobrim stavbnim pohištvom vsaj petkrat varčnejša od hiš, ki so bile grajene v časih SFRJ. Hipotetični primer: če si za ogrevanje povprečne bajte iz osemdesetih prejšnjega stoletja dal 1000 € letno, bi za ogrevanje zgoraj opisane novejše bajte plačal le še 200 € na leto. Če bi bila bajta izolirana po pasivnem standardu, bi pa za ogrevanje plačal recimo 50 €/leto. Če se izplača, naj vsak oceni sam. Za občutek udobja oziroma toplih sten ter da ni nikjer kondenza pa itak zadošča že kakšnih 10 cm izolacije iz navadnega stiropora na zunanjih stenah.
