kak krizni davek
- Ustvarjalec teme softi
- Začetni datum
Če gre le za to, potem seveda logično sledi vprašanje: zakaj bi se pa potem sploh trudil in več in bolje delal? Raje slabše in manj, pa bom manj zalsužil, saj ne rabim več, ne? In kdo bo potem več prispeval? Na koncu nihče.
Tule vas en kup eno rdečkarsko logiko kaznovanja uspešnejših propagira. Ja, na eni strani mora biti solidarnost, na drugi strani mora pa sistem sploh spodbujat koga, da dela in zasluži več - in s tem prispeva več v davkih.
In tak, kot je naš, ko za 2x več denarja 10x prispevaš, pač ni OK. Tak sistem je splošno gledano regresiven in ubija napredek in razvoj.
In nehajte gledat %, pomembni so izključno in le absolutni zneski. V denarnici imam namreč € in ne %!
In točno iz tega zadnjega stavka je jasno, kje je bolezen: namesto da bi najprej zapisal sposobni, se sposobnost (znanje, iznajdljivost, delavnost ipd) označi za agresivnost in posesivnost. Torej: če delam več in bolje,s em agresiven in posesiven. In potem se čudimo, da nam gre vse v k...
Tale o plačah je seveda privlečen za lase in hudo rdeče obarvan stereotip.
V njegovem interesu je, da ima čim večji dobiček. To lahko pomeni nižje ali pa višje plače. Ker neredko je treba dobiti (da si konkurenčen) boljše delavce (kar pomeni večje plače). Samo s tem, kakšne so plače, pač ne določaš dobička firme.
Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
In točno iz tega zadnjega stavka je jasno, kje je bolezen: namesto da bi najprej zapisal sposobni, se sposobnost (znanje, iznajdljivost, delavnost ipd) označi za agresivnost in posesivnost. Torej: če delam več in bolje,s em agresiven in posesiven. In potem se čudimo, da nam gre vse v k...
Ma kakšna sposobnost neki, najprej rabiš veliko sreče, potem pa čimveč agresivnosti in želje po več, pa je uspeh že skoraj zagarantiran.
Ni potrebe, da bi se sramoval svoje agresivnosti,
Mene je že ni sram in vem, da marsikaj lahko dosežem le z določeno dozo agresivnosti.
Če ne bi imel poleg tega tudi želje po ustvarjanju presežkov, se pa v tej smeri tudi trudil ne bi.
Razlika med mano in tabo je morda samo v tem, da ti (verjetno, po pisanju sodeč) želiš vse zadržati zase, jaz pa velik del ustvarjenega razdelim.
Citat:
Uporabnik uuu pravi:
Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
In točno iz tega zadnjega stavka je jasno, kje je bolezen: namesto da bi najprej zapisal sposobni, se sposobnost (znanje, iznajdljivost, delavnost ipd) označi za agresivnost in posesivnost. Torej: če delam več in bolje,s em agresiven in posesiven. In potem se čudimo, da nam gre vse v k...
Ma kakšna sposobnost neki, najprej rabiš veliko sreče, potem pa čimveč agresivnosti in želje po več, pa je uspeh že skoraj zagarantiran.
Ni potrebe, da bi se sramoval svoje agresivnosti,
Mene je že ni sram in vem, da marsikaj lahko dosežem le z določeno dozo agresivnosti.
Če ne bi imel poleg tega tudi želje po ustvarjanju presežkov, se pa v tej smeri tudi trudil ne bi.
Razlika med mano in tabo je morda samo v tem, da ti (verjetno, po pisanju sodeč) želiš vse zadržati zase, jaz pa velik del ustvarjenega razdelim.
Jst sem reven študent, rabim za malico ... kam naj ti sporočim svoj račun?
Klošarju je zadnjič uspelo, zakaj ne bi še meni (6)
Sem delal v taki precej uspešni visokotehnološki firmi... misliš, da je imel kaj denarja? Vse je šlo nazaj v firmo... on se je pa z enoprostorcem vozil.
Lahko rečemo, da je imel od vsega samo sive lase in manj prihodkov kot kakšen poslanec. (Pa ne sedaj, da bo firmo enkrat prodal pa šel na bahame).
Lahko rečemo, da je imel od vsega samo sive lase in manj prihodkov kot kakšen poslanec. (Pa ne sedaj, da bo firmo enkrat prodal pa šel na bahame).
Če si samo reven, to še ni dovolj za pomoč, moraš tudi pokazati, da znaš kaj tudi zase in za druge narediti.
Pred kratkim sem dobil v roke biografijo enega največjih matematikov 20.stoletja Paula Erdosa.
Možakar z bogato akademsko kariero ni imel nikjer doma, s sabo je nosil samo kufer z oblekami za preobleči, živel je po hotelih v krajih, kjer je imel vedno polno obiskana predavanja.
Skoraj ves zaslužen honorar je doniral za štipendije perspektivnim študentom.
Ko ga je nekoč en diplomant vprašal, kako mu lahko povrne, kar je dobil od njega, mu je Erdos odgovoril, naj naredi podobno, kot je on njemu, da naj podobno pomaga kakšnemu drugemu perspektivnemu študentu.
Pred kratkim sem dobil v roke biografijo enega največjih matematikov 20.stoletja Paula Erdosa.
Možakar z bogato akademsko kariero ni imel nikjer doma, s sabo je nosil samo kufer z oblekami za preobleči, živel je po hotelih v krajih, kjer je imel vedno polno obiskana predavanja.
Skoraj ves zaslužen honorar je doniral za štipendije perspektivnim študentom.
Ko ga je nekoč en diplomant vprašal, kako mu lahko povrne, kar je dobil od njega, mu je Erdos odgovoril, naj naredi podobno, kot je on njemu, da naj podobno pomaga kakšnemu drugemu perspektivnemu študentu.
Citat:
Uporabnik uuu pravi:
Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
In točno iz tega zadnjega stavka je jasno, kje je bolezen: namesto da bi najprej zapisal sposobni, se sposobnost (znanje, iznajdljivost, delavnost ipd) označi za agresivnost in posesivnost. Torej: če delam več in bolje,s em agresiven in posesiven. In potem se čudimo, da nam gre vse v k...
Ma kakšna sposobnost neki, najprej rabiš veliko sreče, potem pa čimveč agresivnosti in želje po več, pa je uspeh že skoraj zagarantiran.
Ni potrebe, da bi se sramoval svoje agresivnosti,
Mene je že ni sram in vem, da marsikaj lahko dosežem le z določeno dozo agresivnosti.
Če ne bi imel poleg tega tudi želje po ustvarjanju presežkov, se pa v tej smeri tudi trudil ne bi.
Razlika med mano in tabo je morda samo v tem, da ti (verjetno, po pisanju sodeč) želiš vse zadržati zase, jaz pa velik del ustvarjenega razdelim.
Sreca? Vcasih pomaga, ampak brez znanja in ostalega ...
Zadrzati zase? Ne, lepo porabim, da se kaka druga firma zivi in daje place. Denar mora krozit.
