Obsežen raziskovalni članek. Govoril je pa o hudih povišanjih dobičkov trgovcev. vseh.
Hudo beden članek.... veliko hrupa za nič... niti raziskovalni - niti obsežen - niti ne govori o hudih povišanjih dobičkov.
Hofer, Lidl, Eurospin in Spar v Sloveniji poslujejo dobro. Kriza zaradi kovida jim ni škodila, čisti dobički jim v zadnjih letih nenehno rastejo.
Sploh Hofer je rekorder. Leta 2005 so vstopili na naš trg, odprli so 11 trgovin. Zdaj jih imajo že prek 90, zaposlujejo pa več kot dva tisoč ljudi. V letu 2018 so imeli 492,1 milijona evrov prihodkov in 16,8 mio evrov čistega dobička. Leto za tem so dosegli 528 mio evrov prihodkov, čisti dobiček je upadel na 6,8 milijona evrov. A že v prvem kovidnem letu 2020 je skokovito narasel na 26,7 mio evrov, pri čemer je bilo prihodkov že 573 mio evrov. Zadnje letno poročilo, ki so ga objavili, torej za leto 2021, pa kaže na izjemen skok čistega dobička. Znašal je kar 92 mio evrov, prihodkov je bilo 592,4 mio evrov.
A v letnem poročilu za leto 2021 niso zapisali podatkov o prejemkih poslovodstva. Za to smo prosili zanje, vendar trdijo, da so ti podatki zaupni in »jih zaradi poslovne politike podjetja ne moremo deliti«. Seveda njihove navedbe ne držijo. 69. člen zakona o gospodarskih družbah med drugimi podatki, ki so jih družbe dolžne zapisati v letnih poročilih, določa: …»znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje nalog v družbi v poslovnem letu prejeli člani poslovodstva, drugi delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in člani nadzornega sveta. Znesek mora biti prikazan ločeno za vsako od teh skupin oseb.« Na to smo jih opozorili, vendar odgovora ni bilo.
A v letnem poročilu za leto 2021 niso zapisali podatkov o prejemkih poslovodstva. Za to smo prosili zanje, vendar trdijo, da so ti podatki zaupni in »jih zaradi poslovne politike podjetja ne moremo deliti«. Seveda njihove navedbe ne držijo.
Podjetje ima glede na evidenco ajpesa poleg enega slovenskega direktorja (Matevž Martinuč) in dveh avstrijskih še kar 17 prokuristov. Zanimalo nas je še, koliko dobička (vsaj približen znesek) je Hofer v zadnjih petih letih skupaj prenesel iz Slovenije v tujino? Ni bilo odgovora.
Tudi Eurospinu Eko rastejo prihodki in dobiček. V letu 2018 je bilo ob 137,7 mio evrov prihodkov 3,2 mio evrov čistega dobička. Leto za tem so bili prihodki 151,7 mio evrov, dobička je bilo 4,2 mio evrov. Leta 2021 so dosegli 179 mio evrov prihodkov, dobiček je zrasel na 7,4 mio evrov. Predlani se je še povečal – na 8,8 mio evrov, prihodkov je bilo 214,4 mio evrov.
Pri Eurospinu Eko imajo pet direktorjev, vsi so Italijani. V firmi so glede prenosa dobička v tujino pojasnili, da je ves dobiček ostal nerazporejen, torej v Sloveniji. Glede prejemkov poslovodstva pravijo, da jih sploh ni bilo. O prejemkih zaposlenih z individualnimi pogodbami pa nam niso odgovorili, čeprav jim zakonodaja nalaga, da tudi to objavijo v letnem poročilu o poslovanju.
Spar Slovenija je v letu 2018 dosegel 724,2 mio evrov prihodkov, čistega dobička so imeli 7,5 mio evrov. Leto za tem je bilo prihodkov 751,2 mio evrov, čistega dobička pa 9,6 mio evrov. Leta 2020 v času kovida so jim prihodki zrasli na kar 826,8 mio evrov, čistega dobička so imeli 10,4 mio evrov. Pred dvema latoma pa so dosegli 874,2 mio evrov prihodkov, čistega dobička pa 16,6 mio evrov.
Tudi njim smo poslali enaka vprašanja kot drugim. Niti oni v letnem poročilu nisi navedli podatkov o prejemkih poslovodstva za 2021. Zanimal nas je tudi prenos dobičkov v tujino. Podjetje pod vodstvom glavnega izvršnega direktorja Davida Kovačiča je ravnalo še najbolj arogantno. Namesto odgovora so nas obvestili, da bodo imeli glede poslovnih rezultatov novinarsko konferenco na začetku septembra in nas nanjo povabili. Kovačič je na področju poslovnega svetovanja deloval dlje časa v tujini, vprašamo se lahko, ali se tam ni naučil poslovnih manir oziroma morda zanj v Sloveniji ne veljajo.
Edino v Lidlu so se potrudili z odgovorom. Najprej o poslovanju: leta 2018 je bilo 393,5 mio evrov prihodkov. V naslednjih letih so rasli od 433,8 na 490,6 mio evrov. Prav tako dobiček. Leta 2018 ga je bilo 10,5 mio evrov, nato se je zviševal iz leta v leto. Predlani je znašal 16,6 mio evrov. Glede prenosa dobičkov v tujino niso dali konkretnih številk, pač pa, da so v zadnjih 15 letih investirali več kot 455 mio evrov pri nas, plačali pa so slabih 350 mio evrov za trošarine in okoljske dajatve.
Poudarjajo svoj pozitivni učinek za slovenske dobavitelje. Glede zneska skupnih prejemkov 3,2 mio evrov za poslovodstvo v letu 2021 pravijo, da gre za skupaj 29 poslovodnih oseb (direktorji in prokuristi).
Dodajmo, da trgovci iz tujine dobičke ustvarjajo tudi s trženjem svojih blagovnih znamk. Kakšen je učinek tega, v bilancah ni niti besede.