ja, seveda bojkot. ampak zivet je pa tud treba.
hrana in goriva so nujno potrebna in tukaj lahko trgovci zdrzijo dlje kot potrosniki. ali se motim? ker denar za hrano in gorivo se bo vedno nasel. lacen nihce noce bit, pa nemobilen tud ne.
"Inflacija", podražitve in izkoriščanje situacije za dvig marž
- Ustvarjalec teme ynos
- Začetni datum
ja, seveda bojkot. ampak zivet je pa tud treba.
hrana in goriva so nujno potrebna in tukaj lahko trgovci zdrzijo dlje kot potrosniki. ali se motim? ker denar za hrano in gorivo se bo vedno nasel. lacen nihce noce bit, pa nemobilen tud ne.
Dajva drugače; države EU naturo 2000 jemljejo resno, sploh zahodni del, pa tudi večina novih in novejših članic. To pomeni, da se na teh območjih dejansko čuva habitate (in vrste) in prilagjeno kmetuje že od vzpostavitve nature (dobrih dvajset in več let nazaj). Se pravi na teh območjih resne kmetijske pridelave ni že zelo dolgo (če bi bila, tam ne bi bilo habitatov za čuvanje). Torej te površine na prehransko "varnost" vplivajo plus minus nula v tej situaciji. Se jih pa seeda da ponucat za kakšen pridelek; odvisno od samega območja. Praviloma niso najbolj uporabna za kmetijstvo.
Pri nas smo pa tudi kar se tega tiče malo, recimo temu, posebni. Natura je bila kot kaže v veliki meri zarisana hudo na široko in še to več ali manj iz pisarne. Vključuje tudi precej rodovitna območja, ker se je pač oblikovala v času, ko se je kmetijstvo šele dobro postavljalo in prestrukturiralo v devedestih. Ukrepi na teh območjih so bili več ali manj prostovoljni, naravovarastverna zakonodaja je bila pisana bolj v obliki želja kot zavez. Razen na par zaščitenih območjih in krajinskih parkov. Posledično kmetje niti nimajo občutka da je za njih kaj drugače. Zdaj ko se jih začenja stiskati z bolj zavezujočimi zahtevami iz naslova SKP (in ne naravovarstvene zakonodaje) pa se zavedanje kje so čedalje bolj krepi. Zaenkrat hujše panike še ni. Bo pa.
Kaj ima ruski plin z naturo in ostalimi povezavami, ki ti jih je uspelo najti pa ne bom niti poskušal razvozlavat.
Zanimive cifre. In večinoma napačne. Če za pridelek govoriš za letos, potem mogoče.
Ampak; 2t semenskega krompirja recimo, če je drobna frakciija (35 do 55). Ta je tudi dražji in praviloma elita. Če je elita, potem imaš pridelek praviloma večji ob enaki obdelavi. Dobri pridelki se običajno gibljejo preko 40 ton, tipični pridelki so okrog 20 ton. Letos je to nekaj manj, ampak kar velik delež Dolenjske ima letos recimo čisto normalen pridelek, ne nujno slab.
Normalne frakcije, ki se jih tudi večina proda (več kot 55) se je posadi v rangu 3 tone. I. množitev še vedno da dobre pridelke.
Krompir se po kmetijah sadi za samooskrbo ravno zato, ker cenovno ne morejo konkurirati recimo nizozemcem. Se dela s tem izguba? Mogoče. Noben čistokrvni kmet tega ne dojema tako (ker bi drugače sedel na balkonu v bloku in računal kako se mu to splač bolj).
Feniks : pubec, potem bo pa že tako, če ti rečeš. Ni mi jasno, kaj Nemci protestirajo, če na natura 2000 območjih ni nobene kmetijske pridelave.
Nemci protestirajo
Nemci protestirajo
Pubec te je naredil.
Članek je precej velik zmazek. Jaz iz njega razberem samo to, da nemci poskušajo uzakoniti zaveze iz startegije od vil do vilic. Del te strategije je zmanjšanje uporabe FFS za 50 %. To je kmete poslalo na ulice, ne natura. Ko smo pri njihovi naturi; tistih 15 % je skupna natura, se pravi skalovje, gozd, vodna in seveda tudi natura na kmetijskih zemljiščih. Sem poskušal najt koliko je tega pa mi ni uspelo. Če najdem bom prilepil.
Evo, najdu; nemci imajo 10% i kusur kmetijskih zemljišč v uporabi v natura območjih. Več kot sem pričakoval, ni pa to odločilno ali bo EU lačna ali ne. Francozi recimo imajo okrog 7 % KZU v naturi.
Nazadnje urejeno:
Ne drži. Kar je njiva v naturi (tudi na Barju) je lahko še naprej njiva; seveda pa je na tej njivi treba delat v skladu z obstoječio zakonodajo, v primeru barja pač uredbo o barju (ne grem iskat same uredbe) - če je recimo v prvi coni, moje sožalje. Do trenutka, ko bo Komisija objavila uredbo, ki je sedaj v delu pod delovnim naslovom "nature restoration act". Potem se bo pa veselica začela.
Nekateri npr. točno vemo za vse, koliko imajo marže. Seveda ne vemo, koliko imajo stroškov z zaposlenimi in prevozi. Skladiščenje, prevoz do trgovine in zlaganje police.
Ampak... vsi ti megalomanski marketi in bowlingi ne nastanejo iz zraka. Ti "so dražji". Oni mali marketi, ki so vsi isti, pa ne tako, če malo metaforično povem...
Jutri grem nad njega. Upam da jih oride kak vegan resevat. Bo takoj dobil za nalogo veje na kup zlagat
Nazadnje urejeno:
Angleska travca in robotska kosilnica imajo.prioriteto.
Evo, ti mojo robotsko kosilnico, danes zjutraj.
Priponke
-
IMG_20220824_082726.jpg
Ne bom imensko o trgovcu, vem pa da se dnevno odvaza roba s pretecenim rokom. V kolicinah ki bj lahko komot kaksno solo zalagal. In to ze pred Covidom.
Kam gre ta roba nimam pojma. Vem pa da jo je vsaj 90% se uzitne. Uzjemaje kaksno sadje in zelenjava ki je res konktetno segnilo nekje na dnu.
Zaposleni kot vem do nje niso upravičeni, niti po nizji ceni
Nazadnje urejeno:
Zato pri nas doma prakticno ni vec krompirja.
S tehniko smo ostali v orejsnjem stoletju, s povrsinami tudi.
Vrtickarska pridelava krompirja pa stane 5€/kg. Kmet in trgovina pa ga prodajata po pol evra. Kaj naj zdaj? Probal bom recimo s cesnom itd.ki je po 10€.
Kaksna racunica pa je to? Ne mislim, da bi moral biti 0.1 EUR, ampak 5 se mi zdi pa zelo veliko.
I
Izbrisan uporabnik #9334
.Ce svojo uro racunas samo po 5€.... Sem se premalo rekel.
Vrtickarstvo je za mene prakticno vse, dokler se krompir pobira na roke. Kombajn odnese precej dela. Ampak da kombajn postavis na naš vrtiček, le ta postane pol manjsi..
Tole je v vsaki trgovini z živili.
Ponavadi plačajo da gre naprej bioplinarna.
Saj vcasih so.tudi nosl ostanke z restavracij ....sedaj še odpadnega olja nesmejo - ala biodizl.
To pa nisem pomislil. Na vrtickarje gledam kot na hobi, torej ce ne to, bi pa delali kaj drugega. Najbrz pa res ne vsi.