Je potrebno včasih tudi razumet prehransko verigo in kje so največje izgube oz. stroški. Recimo pšenica vs kruh. Cena surove pšenice je (strošek kmeta + dobiček kmeta) je še najmanjši strošek v celi proizvodnji kruha. Prvi večji strošek je skladiščenje pšenice, ker to se požanje 1x letno in mora jo bit dovolj/na voljo celo leto. Tega ne dela kmet ker se mu ne splača saj je hranjenje pšenice povezano z borznim tveganjem. Kmetu je najbolj enostavno pšenico peljat nekomu in ta mu da denar. Potem hranjenje in manipulacijo ter prodajo pšenice delajo namenski "posredniki" z velikimi silosi, ki imajo potem pogodbeno vezavo prodaje te pšenice (ponavadi že v obliki moke) do pekov. Silosi stanejo, vzdrževanej stane, pobijanje podgan ni zastonj, morebitne bolezni (gniloba, plesen) morajo bit vkalkulirane v ceno, morebitna tečajna in drugačna nihanja na trgu morajo bit vkalkulirana v ceno, mletje pšenice stane (recimo trenutno več kot je cena pšenice), prevoz te pšenice/moke stane in na koncu ko pride do peka tudi on ima strošek z dražjimi energenti ki je dejansko večji kot je cena moke ki jo kupi.
Torej če se cena energentov poveča za 10% se cena kruha poveča za več kot 10%, ker se na vsaki stopnji predelave vsaj toliko dvignejo cene. Več je stopenj vmes, večja je cena. Tudi doma če pečeš kruh te danes pride vsaj 3x dražje kot pred 5mi leti, pa se cena moke ni povišala 3x niti ni inflacija 300%.
Glede domače pridelave. Jst imam domač paradižnik, solato, krompir, korenje, zelje pa še kaj večino časa. Samo klinc ker je vse skupaj še vedno dražje kot v trgovini, edina prednost je to da je "domače". Če bi gojil še pšenico sem prepričan da bi težko hleb kruha spekel pod 3 eur.