Razumem Slovenca, ki dvigne cene svojih izdelkov in storitev, da čim prej pokrije svojih 15.000eur javnega dolga. Da pa sheeptar dvigne ceno, to pa ne odobravam!
(hiper)inflacija se bliža?
- Ustvarjalec teme Generik
- Začetni datum
Lahko pa dobimo hiperinflacijo njih.
Opa, something is brewing .... Achtung ! - Minen ! ™
www.finance.si
Bloomberg poroča, da je ECB spremenila inflacijski cilj. Kaj to pomeni za ceno denarja? Več o tem popoldne šefinja ECB Lagardova
Pojasnjujemo, zakaj se definicija inflacijskega cilja tiče prav vsakogar
Tole so že pred 3 dnevi nekaj..... ista banka je naredila isto leta 2008
www.cnbc.com
Wells Fargo tells customers it’s shuttering all personal lines of credit
Wells Fargo CEO Charles Scharf has been forced to make hard decisions during the pandemic, offloading assets and deposits and stepping back from some products.
www.cnbc.com
Zakaj pa ne kopiraš besedila za nas ki nimamo naročnine.Opa, something is brewing .... Achtung ! - Minen ! ™
Bloomberg poroča, da je ECB spremenila inflacijski cilj. Kaj to pomeni za ceno denarja? Več o tem popoldne šefinja ECB Lagardova
Pojasnjujemo, zakaj se definicija inflacijskega cilja tiče prav vsakogar
Lahko kdo prilepi članek iz financ
Kako je inflacija požrla prihranke in kako bi jih lahko v prihodnje?
Kako je inflacija požrla prihranke in kako bi jih lahko v prihodnje?
Kako je inflacija požrla prihranke in kako bi jih lahko v prihodnje?
11.07.2021 16:54 Dopolnjeno: 11.07.2021 17:15
Naredili smo izračune posledic inflacije v preteklosti in hipotetične prihodnje
JURE UGOVŠEK
Ko gledamo na sredstva na svojem transakcijskem računu, nam v glavi rada odzvonita dva odstotka pričakovane letne inflacije. Ne le, da je to cilj Evropske centralne banke – ta se po novem sicer malenkost spreminja –, take so tudi napovedi ekonomistov, ki spremljajo slovensko gospodarstvo. Skoraj brez izjeme v zadnjih letih vselej pričakujejo, da bo rast cen potrošniških dobrin okoli dveh odstotkov oziroma malenkost manjša. Pa je tolikšna?
Ne. Od leta 2012 slovenska rast potrošniških dobrin niti eno leto ni znašala dva odstotka. V letih 2017 in 2019 se je tej meji približala za 0,3 oziroma 0,2 odstotne točke, sicer pa so bili zaostanki še večji. Rast cen dobrin in storitev, vključenih v potrošniško košarico, je od konca leta 2012 pa do lani dosegla 7,5 odstotka. Čeprav smo naložbene odločitve temeljili na pričakovani dvoodstotni inflaciji – ali pa nam je ob takem pričakovanju rasti cen bilo žal za sredstva, ki smo jih prezobrestno pustili ležati na banki – ta v resnici nikoli ni bila tako visoka. V teoriji napačne naložbene odločitve v praksi nikoli niso bile kaznovane tako, kot bi na podlagi pričakovanj in napovedi lahko pričakovali.
Vsaj ne, ko gre za izgubo kupne moči, če kot merilo jemljemo košarico dobrin, ki jo spremlja državni statistični organ. Oportunitetna izguba prihrankov je zelo velika. Od konca 2012 pa do lani so globalni delniški trgi v evrih pridobili več kot 140 odstotkov vrednosti.
Kako pogubnih je bilo za neobrestovane prihranke zadnjih pet let?
Junij 2014 je na evrskem območju prelomen z vidika pojava negativnih obrestnih mer. Tedaj je centralna banka določila obrestno mero za vloge poslovnih bank pri minus 0,10 odstotka, to pa se je kmalu začelo zrcaliti v vsesplošnem zniževanju obrestnih mer na evrskem območju. Z drsenjem ponujenih depozitnih obrestnih mer tako leto pozneje zaznamo, da večina sicer rastočih vlog slovenskih gospodinjstev na bankah ni več vezanih. In kaj se je s temi vlogami dogajalo, če so obstale na bankah?
Kot rečeno, je bila slovenska inflacija v tem obdobju nižja od pričakovane. Kupna moč sredstev je tako konec leta 2020 bila za pet odstotkov nižja kot v letu 2015.
Pa v prihodnje?
Za inflacijo velja podobno kot za druge ekonomske podatke – da je težko napovedljiva in da bi kristalna krogla, ki bi sporočala njeno višino, prinesla milijonske donose. Sploh danes, ko so oči finančne javnosti uprte v ta podatek zaradi ugibanja o dvigih obrestnih mer. Kolikšna bo inflacija v prihodnje?
Najprej se zazrimo v napovedi. Po anketah analitikov, ki so jih zbrali pri Bloombergu, bo letos na evrskem območju znašala 1,9 odstotka, v prihodnjih dveh pa 1,4 odstotka.
Evropska centralna banka je sicer spremenila strategijo in po novem zasleduje simetrični cilj dveh odstotkov (podrobneje o tem v sosednjem prispevku). Inflacija bo tako morala biti višja za spremembo monetarne politike. Kaj pa to pomeni za obrestne mere v praksi? »Nova strategija, ki po našem trdnem prepričanju omogoča, da bomo lažje dosegli srednjeročni cilj, to je dvoodstotno inflacijo, bo hkrati pomenila, da se bomo hitreje vrnili v običajne razmere, torej v območje pozitivnih obrestnih mer,« premik v strategiji Evropske centralne banke komentira guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
Kaj, če inflacija podivja?
Se pa ob rasti cen nafte in veliki rasti cen onkraj luže pojavlja strah pred večjo rastjo cen potrošniških dobrin. Kaj, če bi se inflacija izrazito zvišala? Na to opozarjajo številni ekonomisti. Nouriel Roubini svari pred stagflacijo (inflacijo v času gospodarskega krčenja), Mohamed A. El-Erian pa dvomi, da je zadnja rast cen le prehodne narave. V sveži številki britanskega tednika The Economist zapišejo, da ne gre povsem izključiti verjetnosti pojava inflacije, kot smo mu bili priča v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja – tedaj je povprečna letna inflacija v ZDA znašala približno sedem odstotkov, v nekaterih letih pa tudi krepko prek desetih odstotkov –, a da verjetnost tega scenarija ni velika.
Pa če se uresniči? Kot ugotavljamo v izračunih, bi sedemodstotna povprečna inflacija v desetletju za približno polovico zmanjšala kupno moč prihrankov, ki se ne bi plemenitili.
predpostavimo, da inflacija bo. N %.
Banke tega ne bodo gledale, obresti na kredite se bodo dvignile, nekje na N+x. In nenadoma bodo banke spet služile na obrestih, danes namreč ne. Zato bodo lahko spet dajale obresti na vezane depozite, seveda ne N, verjetno nekje N-y.
Seveda ob inflaciji denar na banki izgublja vrednost(v resnici vedno denar na banki izgublja vrednost), vendar ne za celotno stopnjo inflacije, zgolj y.
Količna bo ta izguba (y) je odvisna od več faktorjev. Konkurečnosti bank (tudi konkurečnost nasproti fintechov), koliko denarja bo v obtoku, kako bo ali ne bo raslo gospodarstvo. Skratka veliko bo/je odvisno od politike in centralnih bank. Moram pa priznati, da v te ne zaupam ravno najbolj.
Kakorkoli - grafikon je preveč pesimističen. Definitivno pa gre v pravo smer - v minus.
Banke tega ne bodo gledale, obresti na kredite se bodo dvignile, nekje na N+x. In nenadoma bodo banke spet služile na obrestih, danes namreč ne. Zato bodo lahko spet dajale obresti na vezane depozite, seveda ne N, verjetno nekje N-y.
Seveda ob inflaciji denar na banki izgublja vrednost(v resnici vedno denar na banki izgublja vrednost), vendar ne za celotno stopnjo inflacije, zgolj y.
Količna bo ta izguba (y) je odvisna od več faktorjev. Konkurečnosti bank (tudi konkurečnost nasproti fintechov), koliko denarja bo v obtoku, kako bo ali ne bo raslo gospodarstvo. Skratka veliko bo/je odvisno od politike in centralnih bank. Moram pa priznati, da v te ne zaupam ravno najbolj.
Kakorkoli - grafikon je preveč pesimističen. Definitivno pa gre v pravo smer - v minus.
Yebote namesto da bi en napisal en pameten recept kak se ubranit inflacije, se tu najde par debylov ki z vso vnemo in resnostjo debatirajo o bosankah, budale.
Moj recept: čim več nagemblat v balonih (kripto, delnice,...), dobičke pa v zlato. Za kaj več mi fali pameti. Zaenkrat sem si naredil kar lepo podlogo za en čas povišane inflacije.
Moj recept: čim več nagemblat v balonih (kripto, delnice,...), dobičke pa v zlato. Za kaj več mi fali pameti. Zaenkrat sem si naredil kar lepo podlogo za en čas povišane inflacije.
Ko v sestavek das skupaj “ubraniti se inflacije” in “nagemblat v balonih” so deb.ili in bu.dale zate pravi financni guruji.
Veselo gamblanje dalje
Mojster, idi se rajši ubadat z bosabkami, ker ti očitno bolj leži.
Trenutno je toliko denarja v obtoku, da se kupuje vse. Delnice, ktipto, nepremičnine, še drek kot so meme delnice in NFT market cveti. In v danih okoliščinah smo vsi mi gemblerji, ker vsi grafi so usmerjeni tako strmo navzgor, da je jasno da je konkreten padec neizbežen.
Torej ti predlagaš da rajši pustim na računu in gledam kako mi inflacija žere denar? Kot rečeno, idi se rajši ubadat z bosanski, tam vsaj ne izpadeš popolno tele, pa čeprav spemaš v napačni temi
Trenutno je toliko denarja v obtoku, da se kupuje vse. Delnice, ktipto, nepremičnine, še drek kot so meme delnice in NFT market cveti. In v danih okoliščinah smo vsi mi gemblerji, ker vsi grafi so usmerjeni tako strmo navzgor, da je jasno da je konkreten padec neizbežen.
Torej ti predlagaš da rajši pustim na računu in gledam kako mi inflacija žere denar? Kot rečeno, idi se rajši ubadat z bosanski, tam vsaj ne izpadeš popolno tele, pa čeprav spemaš v napačni temi
Pred kratkim sem se zanimal za bioklimatsko pergolo. Danes dobim na mail, da se z 15.7. cene dvigajo za 10%.
Kolegu so od naročila do izvedbe adaptacije ostrešja šli strešniki gor za 20%.
Balonček se hitro polni, ni kaj. Ni druge kot da bo počilo. Plače so namreče še vedno enake. No vsaj pri meni.
Kolegu so od naročila do izvedbe adaptacije ostrešja šli strešniki gor za 20%.
Balonček se hitro polni, ni kaj. Ni druge kot da bo počilo. Plače so namreče še vedno enake. No vsaj pri meni.
Nazadnje urejeno:
Jaz se bom ubadal s stvarmi s katerimi se ze. In za razliko od tebe ne sprasujem po forumu kako in kaj z denarjem. Ce ga imas toliko da je zate nakup nepremicnine (na trenutnem trgu) nekaj povsem preprostega potem mas v svoji mrezi tudi ljudi ki so ti ze leto ali vec nazaj povedali kam investitar ali pa ne.
Nikjer nisem napisal da imej denar na racunu, ce bi znal brat sem napisal da nakup nepremicnine z namenom oddaje ni nujno najboljsi nasvet zaradi visokih cen ki niso usklajene z najemninami.
Zdej pa cakamo da se ti poves kaj in kako z denarjem. Besede kot nepremicnine, kripto, delnice, meme delnice ti kar letijo izpod prstov tko da dej se ti kej koristnega napisi.
Folk k res ma dnar ga inflacija ne skrbi.