Citat:
Miran Ališič
Iskreno slovo? Niti ne... Že drugič.
Sprva ni nič kazalo na to, da bo pred dirko v Suzuki poseben četrtek. Ko je Michael Schumacher napovedal, da bo običajno srečanje z njim malce drugačno, da bosta ob njem nekaj povedala še Norbert Haug in Ross Brawn, je pogovor dobil novo dimenzijo. Ko je Schumacher objavil svoje drugo slovo od formule 1, je bila Suzuka in nedeljska dirka za pol ure pozabljena. Tu je Schumi dosegel veliko lepega, zmag, naslovov prvaka, in tudi nekaj bridkih porazov, a kulisa slovite steze v Suzuki z vsemi spomini sedemkratnega svetovnega prvaka ni mogla zasenčiti dejstva, da je prišel trenutek, ko je napovedal dokončno slovo. Ki še enkrat ni bilo takšno, kot si je Michael Schumacher zamislil.
Ko je točno ob 16.45 oziroma ob 9.45 po slovenskem času Michael Schumacher ta četrtek prišel v napolnjen Mercedesov šotor z novinarji in snemalci, ob sebi je imel Norberta Hauga in Rossa Brawna, še bolj pomenljivo, v roki pa je držal list papirja, skoraj nihče več ni dvomil, da bo veteran in junak formule 1 zadnjega desetletja oznanil svoje dirkaško slovo. Zanimivo je, da je tokrat bral z lista, kljub temu, da je želel delovati umirjeno in preudarno, pa je bilo v njegovem glasu čutiti napetost. Ker je sprva govoril angleško, tudi besede niso bile izgovorjene v briljantni angleščini, ki jo sicer Michael Schumacher odlično obvlada, kar je le potrjevalo pomembnost trenutka. Izvedeli smo to, kar smo v bistvu že vedeli. Prišel je do točke, kjer je bil leta 2006, zaradi tega ni bil povsem prepričan, če želi nadaljevati z dirkanjem v formuli 1. Lewis Hamilton mu je le pomagal do odločitve, saj za Nemca, ki živi v Švici ostale možnosti niso bile mamljive. Utrujen in izčrpan je, podobno kot je bil pred šestimi leti, ko se je v Monzi prav tako s stisnjenimi zobmi poslovil. Šaljivo je dodal, da je tokrat slovo skoraj zagotovo dokončno. Tudi leta 2006 se mu je zdelo, da je takrat slovo dokončno, a vendarle je imel takrat 37, zdaj pa ima že 43 let.
Schumi je rekel, da mu je zdaj lažje oditi kot je bilo, ko se je poslavljal od Ferrarija. V svoji drugi karieri se je naučil, da je lahko tudi sproščen, pa čeprav mu rezultati niso pomagali, priznal je, da si je povratek z Mercedesom predstavljal drugače, ter da jasno z ekipo ni osvojil zastavljenih ciljev. Razume Mercedesovo željo po tem, da v ekipo pripelje dobrega dirkača za prihodnost, saj bi Schumacher svoje dirkaško življenje podaljšal le še za kakšno leto. Zanimivo neodločen je bil ob vprašanjih o tem, če bi enako ravnal v primeru, ko bi ponudba za še kakšno leto dirkanja prišla od McLarna ali Ferrarija, dodal je še, da zdaj ni ne čas ne prostor za debato o tem.
A mnogi, ki smo bili v šotoru, in spremljamo vso njegovo kariero od blizu, smo čutili, da gre za Michaelovo napetost, da ni sproščen, da ni olajšan, pač pa, kot skoraj vedno zadnjih dvajset let, skriva svoje prave občutke. Gladko in brez oklevanja je odgovoril na vseh, morda dvajset vprašanj, ki so sledila njegovi izjavi, čutili smo, da se zadnje tedne reči niso odvijale tako, kot si je želel. Michael Schumacher je verjel, da so besede iz Stuttgarta iskrene, ko so ves čas ponavljali, da bo sedemkratni svetovni prvak odločil o svoji usodi pri njih in da so vrata zanj vedno odprta, dokler bo želel. Ni mogel sprejeti dejstva, da so mu le sporočili, da je Lewis Hamiton podpisal pogodbo z Mercedesom in da zanj v ekipi ni več prostora. Ostane lahko le kot športni ambasador ekipe. Znašel se je v primežu, in teden dni kasneje, na prvi dirki, ki sledi obilnemu dogajanju zadnjega tedna, objavil svoj odhod v pokoj. Enako kot leta 2006, ko ga je k temu prisilil Luca di Montezemolo, ki je najel Kimija Raikkonena, in to za Schumacherjevim hrbtom.
Schumacher dobro deluje, če ima razmere v svoji oblasti, ko se mu izmuznejo, najprej okleva, potem pa stori, kar je storil že dvakrat. S stisnjemi zobmi se je že drugič poslovil, drugače kot bi se za takšnega dirkaškega velikana spodobilo. Majhna grenkoba nad veličastno kariero se je v bližino zmagovalca 91 dirk prikradla torej že drugič. Škoda. Tudi to, da je enako napako kot pred šestimi leti ponovil še enkrat. Kozmetična razlika pa je, da zdaj vrnitve zanj res ni več. V tretje gre rado, pravi slovenski pregovor, a Schumi ne bo imel priložnosti, da v tretje oddide vendarle vesel in res sproščen.