Energetska preskrba gospodinjstev
- Ustvarjalec teme futuristic
- Začetni datum
Setpoint je načeloma fiksna vrednost dovodne temperature. Jaz lahko pri moji TČ preklapljam med setpoint/curve in pri setpoint samo nastavim fix temperaturo dovoda, pri curve pa potem štelam tiste parametre na 10 stopinj + offset.
Ampak setpoint ni primeren za neko redno uporabo, saj želiš da je temperatura dovoda odvisna od zunanje temperature.
Jaz planiram da bom preko HomeAssistant računal in nastavljal setpoint na TČ in to mi bo omogočalo še predikcijo glede na vreme, recimo:
Ampak setpoint ni primeren za neko redno uporabo, saj želiš da je temperatura dovoda odvisna od zunanje temperature.
Jaz planiram da bom preko HomeAssistant računal in nastavljal setpoint na TČ in to mi bo omogočalo še predikcijo glede na vreme, recimo:
- uporabim krivuljo, temveč ne s trenutno zunanjo temperaturo ampak z zunanjo temperaturo čez X ur (preko vremenske napovedi), pri čemer je X fazni zamik talnega (ta del še nisem "izračunal")
- v primeru da je zjutraj sonce, znižam temperaturo dovoda za X in raje preostanek pogrejem preko oken
Čez dan na 65%, ponoči na 40%. Max pretok je pa 300 kubikov, tako da si preračunaj na svoje cifre
vincent
tudi seveda...
philips
1) koliko zim si pa dal skozi s tole rekuperacijo. Da ne boš presenečen pozimi... izgube procentualno gledano so manjše pri večji T razliki. Dolgo cajta že nazaj smo veselo računali in preračunavali. po PHI standardu se izkoristek rekuperatorja računa ( T odvodnega/extract zraka - T odpadnega/exhaust zraka) / ( T odvodnega/extract zraka - T zunanjega/outdoor zraka). imaš potem še kako drugo kolikor toliko ok varianto, ki da všečnejše rezultate tipa: 1 - (T odvodnega/extract zraka - T dovodnega/supply zraka) / (T odvodnega/extract zraka - T zunanjega/outdoor zraka). Te variante se vse pojavljajo, ko je treba računati izkoristek rekuperatorja.
2) Kako pa veš, koliko imaš pretoka? Imaš senzorje pretoka. močno dvomim. Rekuperator ti pač ponuja nek verjeten pretok, če se je upotevalo vse smernice in navodila pri montaži, ker je to bolj userfriendly za razumet, kot če ti ponudi voltažo s katero dela. V resnici pa pojma nima, kaki je pretok. Moj rekuperator ponuja, na istočasno izberem 4 možne voltaže. Istočasno, drugače pa pozna 10 stopenj. Pokaže mi tudi število vrtjajev ventilatorja. Meni moj proizvajalec ni lagan, da štimam pretoke. Samo voltažo lahko štimam, naenkrat 4 različne (kot 4 stopnje), podal mi je pa graf, kjer lahko nekako predvidevam, kolikšen je pretok. Jaz imam trenutno 4, 6, 7,5 in 10V, pa si lahko pogledaš, koliko so najverjetnejši pretoki.
Stran 25: https://www.agregat.si/datoteke/vfsmh27u.pdf.
Največ je na 6V (kar je polovična kubatura hiše), včasih dam na 7,5V, ko gremo od doma pa na 4. Svoj čas, ko sem bila polna entuziazma, sem celo imela neke režime med kuho in večernim kopanjem, s časom človek malo pozabi na to...
3) pozabi pa, ker... Kdor da kaj nase nikdar pozimi ne zmanjšuje prezračevanja. Dobra/dovoljšna izmenjava zraka na strani rekuperatorja je še bolj pomembna kot poleti, ker so okna povečini zaprta ljudje pa se več zadržujejo notri, torej je zrak bokj umazan in predihan in moraž zračiti več. Da ti vlage ne ubije, pa nabaviš rekuperator z entalpijsko kocko. Ker seveda, drugač esi na 15% vlage. Namesto na 45%. Prezračevanja se NE niža pozimi!
4) to je pa najbrž od navad odvisno, kar je eden spraševal. Na koliko je naštimano. Pri nas ponoči ne nižamo, če bi kaj bi višali. Toliko časa na istem mestu v hiši, kot smo ponoči nismo nikdar in je potreba večja. Žal je pač rekuperator glupa zadeva in moram istočasno tudi toliko boj prezračevati ta zadnji kot v kleti, če hočem, da se v spalnici dovolj zrači.
p.s.
setpoint NI fiksna temperatura. Setpoint je s krivuljo določena T pri določeni zunaji T. Kot pri prejšnjem primeru. Če je pri zunanjih 5, DV 25 stopinj, pri -15 pa DV = 33, bo setpoint -2 spustil celotno premico za 2 stopinji 5/23 - -15/31. Point je, kot sem zgoraj napisala in to narediš zato, da ne petljaš nastavitev, ki so drugače ustrezne.
tudi seveda...
philips
1) koliko zim si pa dal skozi s tole rekuperacijo. Da ne boš presenečen pozimi... izgube procentualno gledano so manjše pri večji T razliki. Dolgo cajta že nazaj smo veselo računali in preračunavali. po PHI standardu se izkoristek rekuperatorja računa ( T odvodnega/extract zraka - T odpadnega/exhaust zraka) / ( T odvodnega/extract zraka - T zunanjega/outdoor zraka). imaš potem še kako drugo kolikor toliko ok varianto, ki da všečnejše rezultate tipa: 1 - (T odvodnega/extract zraka - T dovodnega/supply zraka) / (T odvodnega/extract zraka - T zunanjega/outdoor zraka). Te variante se vse pojavljajo, ko je treba računati izkoristek rekuperatorja.
2) Kako pa veš, koliko imaš pretoka? Imaš senzorje pretoka. močno dvomim. Rekuperator ti pač ponuja nek verjeten pretok, če se je upotevalo vse smernice in navodila pri montaži, ker je to bolj userfriendly za razumet, kot če ti ponudi voltažo s katero dela. V resnici pa pojma nima, kaki je pretok. Moj rekuperator ponuja, na istočasno izberem 4 možne voltaže. Istočasno, drugače pa pozna 10 stopenj. Pokaže mi tudi število vrtjajev ventilatorja. Meni moj proizvajalec ni lagan, da štimam pretoke. Samo voltažo lahko štimam, naenkrat 4 različne (kot 4 stopnje), podal mi je pa graf, kjer lahko nekako predvidevam, kolikšen je pretok. Jaz imam trenutno 4, 6, 7,5 in 10V, pa si lahko pogledaš, koliko so najverjetnejši pretoki.
Stran 25: https://www.agregat.si/datoteke/vfsmh27u.pdf.
Največ je na 6V (kar je polovična kubatura hiše), včasih dam na 7,5V, ko gremo od doma pa na 4. Svoj čas, ko sem bila polna entuziazma, sem celo imela neke režime med kuho in večernim kopanjem, s časom človek malo pozabi na to...
3) pozabi pa, ker... Kdor da kaj nase nikdar pozimi ne zmanjšuje prezračevanja. Dobra/dovoljšna izmenjava zraka na strani rekuperatorja je še bolj pomembna kot poleti, ker so okna povečini zaprta ljudje pa se več zadržujejo notri, torej je zrak bokj umazan in predihan in moraž zračiti več. Da ti vlage ne ubije, pa nabaviš rekuperator z entalpijsko kocko. Ker seveda, drugač esi na 15% vlage. Namesto na 45%. Prezračevanja se NE niža pozimi!
4) to je pa najbrž od navad odvisno, kar je eden spraševal. Na koliko je naštimano. Pri nas ponoči ne nižamo, če bi kaj bi višali. Toliko časa na istem mestu v hiši, kot smo ponoči nismo nikdar in je potreba večja. Žal je pač rekuperator glupa zadeva in moram istočasno tudi toliko boj prezračevati ta zadnji kot v kleti, če hočem, da se v spalnici dovolj zrači.
p.s.
setpoint NI fiksna temperatura. Setpoint je s krivuljo določena T pri določeni zunaji T. Kot pri prejšnjem primeru. Če je pri zunanjih 5, DV 25 stopinj, pri -15 pa DV = 33, bo setpoint -2 spustil celotno premico za 2 stopinji 5/23 - -15/31. Point je, kot sem zgoraj napisala in to narediš zato, da ne petljaš nastavitev, ki so drugače ustrezne.
Nazadnje urejeno:
1) Lani decembra smo se vselili v novogradnjo, tako da 1 zimo trenutno. Moj TČ ima modbus vmesnik in lahko dostopam do vseh podatkov, tako da na podlagi pretoka, temperature dovoda in temperature odvoda izračunam realnočasovne toplotne izgube v vatih. Ta del mi koristi tudi pri aktivnem hlajenju in gretju, da vidim s kakšno efektivno močjo mi deluje ta del (oboje je okrog 1kW).
2) Senzorja pretoka nimam, lahko pa zvezno štelam pretok med 0-100%. Tako da potem na podlagi tega izračunam kakšen bi naj bil trenutni pretok na neki stopnji (1. stopnja = 40%, 2. stopnja = 55%, 3. stopnja = 65%, 4. stopnja = 100%). Lahko pa predefiniram procente pri posamezni stopnji, ampak zaenkrat sem na tovarniških nastavitvah.
3) Zakaj bi sploh odpiral okna če imaš rekuperacijo? Jaz jih odprem samo takrat, ko jih čistim. Nimam entalpijskega rekuperatorja in sem pozimi na 30% vlage, tako da v tem primeru znižam na 1. stopnjo da se ta del vsaj malo ublaži. Imam pa tudi avtomatiko, kjer lahko overridam hitrost prezračevanja glede na low temperature (nastavim neko temperaturo) in glede na nizko notranjo vlago (nastavim relativno vlažnost). Tudi pri visoki vlažnosti (po tuširanju ipd.) lahko overridam na neko višjo stopnjo za X čas. Je kar precej nekih nastavitev + preko računalnika še lahko krmilim.
1 in 2) tudi jaz lahko zvezno, pa marsikdo, ampak koliko je pa pretoka, pa ne veš. Ker kaj pride za rekuperatorjem - koliko cevi s koliko upora, mašina ne ve... S kako efektivno močjo dela, lahko preveriš kadarkoli, ne veš pa kaki je izkoristek rekuperatorja. Lahko, da sem te narobe razumela, ampak ti si govoril v svojem prvem postu o izgubah. Izgube pa so pri rekuperaciji predvsem na strani izkoristka in izgub preko zraka, ne pa na tistih malih ventilatorčkih... Prav tako so izgube večje pri rekuperatorjih, ki ne znajo vračati vlage. Kako se pa izkoristek računa, imaš pa zgoraj podani 2 ustrezni formuli. PHI je večji standard, ampak mogoče boš manj razočaran pri drugi glede na pamflete...
3) Pozimi jih res ne. saj to govorim - celotno zračenje nase prevzame rekuperacija, torej kdor da kaj nase, zraci več. poleti pa... ja ne vem, a ste skos notri zaprti? čez dan je terasa odprta, ponoči so okna odprta, da se bajta shladi (to seveda ne velja za vročinske valove, drugače pa). Takrat se hočeš nočeš bajta lufta. 30% vlage je premalo. S takim rekuperatorjem ne moreš vzdrževati primerne vlage v prostoru pozimi. Ali je zrak premalo zračen ali je pa presuh, največkat pa oboje kot neki kompromis. Taka bajta nujno potrebuje dovod vlage pozimi. Eni imajo pač tak stil življenja (ampak so zelo zelo rekdi). Ženske doma, veliko kuhajo, variante od 9 do 13h kuhna dela, obleke in kapne se sušijo na štenderju v dnevni (bože ne daj sušilca uporabljati), bakica s spodnjem stuku takisto ipd. Velika večina pa... hja vlažilec zraka, ni druge...
3) Pozimi jih res ne. saj to govorim - celotno zračenje nase prevzame rekuperacija, torej kdor da kaj nase, zraci več. poleti pa... ja ne vem, a ste skos notri zaprti? čez dan je terasa odprta, ponoči so okna odprta, da se bajta shladi (to seveda ne velja za vročinske valove, drugače pa). Takrat se hočeš nočeš bajta lufta. 30% vlage je premalo. S takim rekuperatorjem ne moreš vzdrževati primerne vlage v prostoru pozimi. Ali je zrak premalo zračen ali je pa presuh, največkat pa oboje kot neki kompromis. Taka bajta nujno potrebuje dovod vlage pozimi. Eni imajo pač tak stil življenja (ampak so zelo zelo rekdi). Ženske doma, veliko kuhajo, variante od 9 do 13h kuhna dela, obleke in kapne se sušijo na štenderju v dnevni (bože ne daj sušilca uporabljati), bakica s spodnjem stuku takisto ipd. Velika večina pa... hja vlažilec zraka, ni druge...
Nazadnje urejeno:
Res je, točnega pretoka ne vem, bi pa ga lahko s posebno napravo izmeril na posameznem zračniku (in potem vse skupaj seštel) - takšno napravo so pri zagonu uporabili za fine-tuning zračnikov (da je približno takšna kot po PZI). Je pa pretok odvisen tudi od "zabasanosti" filtra, tako da je to še en neznani faktor pri vsem skupaj.
Izkoristek rekuperacije me ne zanima, ti procenti ti itak nič ne povedo ker so skoraj vedno >95%. Mene zanimajo dejanske toplotne izgube, ki si jih izračunam na podlagi razlike temperature (kaj gre not in kaj gre ven), glede na pretok zraka in glede na specifično toploto zraka. In ko je mrzlo so lahko izgube tudi po par 100W, ki jih je potem treba nadoknaditi
Mi tudi poleti ne ohlajamo preko odpiranja oken, ampak pustimo da aktivno hlajenje + bypass naredi svoje. Ker ko ponoči ne pade pod 20 stopinj ti tudi odprto okno ne bo pomagalo, meni pa pri aktivnem hlajenju šiba not ~16 stopinj. Ni tako močno kot klima (hladi zgolj z ~1kW), je pa veliko boljše kot nič. Oken pa primarno ne odpiramo zaradi mrčesa in hrupa.
Če ne veš, kaki je pretok...Izkoristek rekuperacije me ne zanima, ti procenti ti itak nič ne povedo ker so skoraj vedno >95%. Mene zanimajo dejanske toplotne izgube, ki si jih izračunam na podlagi razlike temperature (kaj gre not in kaj gre ven), glede na pretok zraka in glede na specifično toploto zraka. In ko je mrzlo so lahko izgube tudi po par 100W, ki jih je potem treba nadoknaditi
Drugace bi tudi z izkoristkom to zracunal. Ki pa, daj zavoljo debate, prosim vstavi T v tisto PHI formulo...
p.s.
pa drugače tudi ni razlike pri vas poleti in pozimi? Ste druge dni v letu toliko časa notri, kot pozimi? potemtakem pri vas res ni razlike, moja napaka, ko predvidevam, da je kot pri nas, ko smo v mrzlih kratkih zimskih dnevih bistveno več v hiši kot drugače. Ni variante, da zračenje nižamo, prej pojačati, če že spreminjati.
Nazadnje urejeno:
No mi smo že 3 zime v novi bajti s prezračevanjem in imamo sistem prezračevanja s kocko (entalpijski toplotni izmenjevalec), torej vrača tudi vlago...
Prezračevanje ima 4 stopnje od min 0 (60m3/h) in max 3 (350m3/h).
99% časa imamo na 1-ki (130m3/h), ker na 2ki se je pozimi kar poznalo, da rekuperator ne more tako velik pretok segret...
(130m3/h zadošča, da se zrak v hiši zamenja vsake 3h...)
Prvo leto, ko sem imel ves čas na 2-ki je se pozimi tudi zgodilo, da se je v prezraćevalni enoti vklopil grelec, ki pokuri zelo veliko štroma, hkrati pa še posuši zrak...
Poleti ko je zunaj 35 stopinj v hiši pa 25 stopinj gre noter zrak ohlajen iz 35 na 26 stopinj.
Podobno pozmi, gre noter zrak cca eno stopinjo bolj hladen od temperature v hiši.
Vlaga je pa poleti okoli 65% pozimi pa okoli 50%.
Zdaj dajem na 2-ko samo še v poletnih nočeh, ko je zunanja temperatura nižja od notranje, da se hiša ohladi.
Prezračevanje ima 4 stopnje od min 0 (60m3/h) in max 3 (350m3/h).
99% časa imamo na 1-ki (130m3/h), ker na 2ki se je pozimi kar poznalo, da rekuperator ne more tako velik pretok segret...
(130m3/h zadošča, da se zrak v hiši zamenja vsake 3h...)
Prvo leto, ko sem imel ves čas na 2-ki je se pozimi tudi zgodilo, da se je v prezraćevalni enoti vklopil grelec, ki pokuri zelo veliko štroma, hkrati pa še posuši zrak...
Poleti ko je zunaj 35 stopinj v hiši pa 25 stopinj gre noter zrak ohlajen iz 35 na 26 stopinj.
Podobno pozmi, gre noter zrak cca eno stopinjo bolj hladen od temperature v hiši.
Vlaga je pa poleti okoli 65% pozimi pa okoli 50%.
Zdaj dajem na 2-ko samo še v poletnih nočeh, ko je zunanja temperatura nižja od notranje, da se hiša ohladi.
Prosim? Tega ne razumem dobro? Rekuperator prezracuje, ne ogreva zraka. Samo manjsa izgube...
Drugace pa je grelec zato, da ne zamrzne. Pri tebi in meni, ki imava entalpijsko kocko, naceloma ne bi smel biti problem. gre tudi do -15, pri tistih brez kocke je pa res to lahko ze problem malo pred niclo in je treba dogrevati na nek nacin. Zdaj spet, eni skupaj lezejo, cim slisijo grelec. koliko je pa ta grelec mocan? 1kW? Saj ti mora kje pisati, koliko ima obratovalnih ur. Res infarktno?
Zdaj dajem na 2-ko samo še v poletnih nočeh, ko je zunanja temperatura nižja od notranje, da se hiša ohladi.
Aja pa tole... Tudi brez komarnikov? Drugace pa okna odpri... Noben rekuperator ne more parirat eni taki neandertalski metodi...
Nazadnje urejeno:
Pretok predvidevam na podlagi procentov... to je v okviru neke tolerance povsem dovolj za izračun izgub, tudi pri specifični toploti zraka ne upoštevam tlaka in vlage, ker par procentov napake pač lahko požrem.
Poleti smo več zunaj, ampak pač za zabo zapreš vrata, saj nočem imeti not živalskega vrta.
Tudi pozimi smo veliko zunaj, ampak je pač dan toliko krajši in vreme ni vedno naklonjeno, tako da si na koncu več not kot poleti.
Pretok vpliva na na izkoristek. Beri kot:
"Pri velikem pretoku ne uspe dobro segreti hladnega zunanjega zraka"
Kar vidiš na T dovedenega zraka.
Hanzi in Jabe - hvala za razlago
premočna je "zdej" - k je zunaj 20 stopinj, pa čez poletje, ko greje samo sanitarno.. pozimi ko "stisne" - je pa kaj.. na grelcih? Kako sploh potem ujameš/zračunaš velikost TČ.. (da o tistih "7W35 pa -7W45" sploh ne razmišljam.)
torej naj iščem črpalko, ki ima minimalno moč 100W (mal karikirano) - ker 1kW je zgleda hitr preveč.. pa ki ima zgornjo moč pri -7 nekje 12-14kW (brez grelcev -torej -7W35 nekje vsaj nad 2.5)? če hočem nadomestit 32 kW plinski kotel?
Obstaja to?
Zunanji zrak ki gre preko kocke v hišo se segreje ane (s toplim zrakom ki gre ven). Torej lahko rečeš da rekuperator segreva zrak (ker ga).
Imam svoje senzorje zunaj v dovodu zraka v hišo in znotraj v ceveh po katerih gre zrak v prostore in iz njih...
OUT: Temp zraka v cevi skoz katero gre zrak proti enoti in potem ven.
IN: Temp v cevi po kateri pride iz enote svež (segret) zrak in gre nato po hiši
OUT temp IN: temp zunanjega zraka, ki ga enota srka noter
Komarnike imamo pa samo na določenih oknih in ponoči okna niso odprta zaradi majhnih otrok, da nebi imeli kakšnih nevarnih idej...
A ta 0 (60m3/h) je to brez ventilatorja (pasivno) ali kaj?
Bom moral natančno prebrat navodila od. mojega (Zendher). Se princeske (malo mlajše in malo starejše) pritožujejo da čutijo pretok tudi ob uganjenem.
Ja ta 0-la mi je čudna. Sem vedno mislil da je 0 ugasnjen ampak sem danes gledal navodila in pri 0 piše 60m3/h...
Pri 0-li se ne sliši ventilatorja tudi če čisto zraven stojiš.
Pri 0-li se ne sliši ventilatorja tudi če čisto zraven stojiš.
Imaš podatek o stopnji ventilacije v HA? Potem ti lahko dam svojo formulo za izračun toplotnih izgub, ki so aktualne pozimi in poleti. Pozimi so negativne, poleti pa pozitivne.
Nimam, merim pa moč. Na 1-ki je 9W, na 2-ki pa 30W na 3-ki pa 90W, tako da bi lahko iz tega sklepal pretok v danem trenutku...
Ta dotična o kateri je govora je malo na grelcih. Sem ti poslal na ZS. Če nisem mi javi da ti pošljem še to.
Včeraj ob 16.30 sem vse tri veje dal na off. Bom malo kasneje prilepil graf, da pokomentirate.
