Energetska preskrba gospodinjstev
- Ustvarjalec teme futuristic
- Začetni datum
To je svetla evropska zelena prihodnost. Cene energentov nekajkrat višje, standard bistveno nižji, propad industrije ...
vir;Dnevnik
Uporaba grelca za vodo, opekača ali cvrtnika nas lahko drago stane
Dogovorjeno moč bo lahko odjemalec kaj hitro presegel, če ne bo dobro premislil o lastni porabi. Moč lahko preseže že s hkratnim vklopom več močnih naprav, na primer kaloriferja, opekača, grelca za vodo, cvrtnika na vroč zrak ali indukcijske kuhalne plošče. Fotografija je simbolična.Januarski obračun električne energije za večino gospodinjskih odjemalcev ne bo prinesel občutnejših sprememb. Povsem drugače bo od junija naprej, ko bo v veljavo stopila reforma omrežninskega obračuna. Podražitev bo postopna, saj bo s poletno uvedbo reforme omrežnine veljala tako imenovana nižja sezona; poraba elektrike je poleti namreč nižja kot pozimi. Streznitev pa bo prinesla prihodnja zima. V nadaljevanju predstavljamo nekaj izračunov
Čez dober mesec dni se gospodinjskim odjemalcem, še bolj pa gospodarskim in industrijskim, obetajo višje položnice za električno energijo. Čeprav je vlada sprejela uredbo, ki podaljšuje regulacijo maloprodajnih cen električne energije za gospodinjstva – ne pa tudi za gospodarstvo – bo cenovna kapica veljala le za 90 odstotkov porabljene elektrike. Gospodinjstva bodo za 90 odstotkov porabljene elektrike plačevala povprečno ceno 100 evrov za megavatno uro oziroma 118 evrov za megavatno uro po višji tarifi in 82 evrov za megavatno uro po nižji tarifi. Za preostalih 10 odstotkov porabe bo gospodinjstvo plačevalo tržno ceno, ki jo določajo dobavitelji. Slednji v teh dneh objavljajo cenike tržnih cen.
Tržne cene za dve tretjini višje od reguliranih
Ceniki, ki jih v teh dneh objavljajo dobavitelji električne energije, se torej nanašajo na tistih 10 odstotkov električne energije, ki jo bo gospodinjstvo porabilo, a je država ne bo regulirala. Iz cenikov je razvidno, da bodo tržne cene za nižjo tarifo za 70 do 80 odstotkov višje od regulirane, za 40 do 56 odstotkov bodo višje cene za porabljeno elektriko v času višje tarife in za 57 do 68 odstotkov cene za porabljeno elektriko po enotni tarifi. V povprečju bodo tržne cene za dve tretjini višje od reguliranih.Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ta čas (še) nimajo pripravljenih izračunov, kolikšen dodaten strošek bodo te višje cene pomenile za povprečno gospodinjstvo. Oktobra so izračunali, da se bo za povprečnega odjemalca januarski račun v primerjavi s septembrskim povečal za 3,7 odstotka oziroma 2,64 evra. Iz objavljenih cenikov je razvidno, da je razlika med pričakovanimi in zdaj objavljenimi tržnimi cenami nekoliko večja. Če torej čez palec ocenimo, da je tržna cena za dve tretjini višja od regulirane, lahko s preprostim izračunom ugotovimo, da bo povprečen odjemalec (ki nima vgrajene toplotne črpalke) z januarjem plačal za približno 3,5 evra oziroma za 5 odstotkov višji znesek položnice za elektriko, kot ga je septembra.
Oktobrska simulacija izračunov ministrstva je sicer predvidevala, da bo povprečna tržna cena dobaviteljev okrog 150 evrov za megavatno uro. Upoštevajoč porazdelitev porabe med višjo in nižjo tarifo so predvideli, da bi se brez vladne regulacije v januarju glede na september za povprečnega odjemalca računi za elektriko zvišali za 30 odstotkov. Septembra je povprečno gospodinjstvo, ki letno porabi štiri megavatne ure električne energije, plačalo 70,3 evra za elektriko. Če država ne bi posegla na trg in bi tržna cena megavatne ure znašala 150 evrov, bi januarja tako gospodinjstvo plačalo 91 evrov. Iz objavljenih cenikov dobaviteljev je mogoče izračunati, da znaša povprečna tržna cena med 154 evri (Gen-I) in 162,5 evra (ECE) za megavatno uro, torej do slabih 9 odstotkov več, kot so oktobra predvidevali na ministrstvu.
Za redke pocenitev
Če se bo torej januarska sprememba odrazila v nekaj evrov višji položnici, pa bo občutnejšo podražitev prinesel spremenjen način obračunavanja omrežnine, ki se obeta z julijem prihodnje leto. Nov način obračunavanja omrežnine predvideva pet cenovnih blokov in dve glavni sezoni (poletno in zimsko). Cena omrežnine bo najvišja takrat, ko bo tudi poraba elektrike najvišja, to pomeni med 7. in 14. uro ter med 16. in 20. uro na delovni dan. Najcenejši cenovni blok bo veljal le poleti na dela prost dan, in sicer od 10. ure zvečer do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Na Agenciji za energijo so izračunali, da bo značilni gospodinjski odjemalec, ki porabi približno 4 megavatne ure elektrike na leto, plačal za 2,41 evra oziroma za odstotek manj omrežnine na leto kot danes. Približno enak učinek bo tudi pri malih poslovnih odjemalcih. Če bi nov obračun omrežnine veljal vse leto, bi ta odjemalec (ob nespremenjeni rabi omrežja) plačal 11,91 evra oziroma 5 odstotkov manj omrežnine na leto, kot je plačal v letu 2023, so zapisali na agenciji. Podrobnosti niso navedli.A njihov izračun je varljiv, opozarjajo nekateri strokovnjaki. Gospodinjstva, ki danes porabijo malo elektrike, lahko pričakujejo celo za tretjino dražjo postavko za omrežnino na položnici (omrežnina danes zajema približno tretjino stroška za elektriko), podobno veliki industrijski uporabniki. Tistim, ki že danes porabijo veliko elektrike, pa bo reforma prinesla pocenitev. S pomočjo (neuradnega) spletnega orodja, ki ga je razvil Sebastjan Pleško z Instituta Jožef Stefan, smo izračunali, da bi gospodinjstvo, ki zdaj za moč 7 kilovatov plačuje 6,6 evra mesečno za omrežnino (z vključenim DDV), po juniju ob dogovorjeni moči 6,6 kilovata za vse bloke plačalo 18,5 evra mesečno za omrežnino oziroma skoraj trikrat več, kot plačuje zdaj. Še dva primera navajamo v okvirju.
Šok čez leto dni
Pričakovati je tudi, da bomo podražitev občutili postopoma, saj bo s poletno uvedbo reforme omrežnine veljala tako imenovana nižja sezona, tudi poraba elektrike je poleti praviloma občutno nižja kot pozimi. Zato bo reforma kmalu po uvedbi marsikomu pocenila račun (najbolj tistim, ki porabijo več) oziroma ga povišala le za evro ali dva. Odraz dejanskega stanja pa bo prinesla naslednja zima, ko bi se utegnila postavka za omrežnino marsikomu potrojiti.Omrežnina bo vezana na porabo elektrike in na priključno moč; že danes lahko odjemalci s svojih položnic razberejo (predlagano) dogovorjeno moč za posamezno časovno obdobje. To so dobavitelji izračunali na podlagi preteklega obnašanja odjemalca. Dogovorjeno moč bo lahko odjemalec kaj hitro presegel, če ne bo natanko premislil o svoji porabi; moč lahko denimo preseže že s hkratnim vklopom več močnih naprav. To so denimo kalorifer, opekač, grelec za vodo ali pa vse bolj priljubljeni cvrtniki na vroč zrak, pa tudi indukcijske kuhalne plošče. Če bo odjemalec dogovorjeno moč presegel, ga bo to udarilo po žepu; odjemalec, ki ima recimo dogovorjeno moč 6 kilovatov in bo to za le eno uro presegel za kilovat, bo za ta presežek plačal skoraj 8 evrov. Tak pribitek k omrežnini bo moral plačati vsakič, ko bo z nepremišljenim ravnanjem presegel dogovorjeno moč, in to je tisto, kar bo občutno povišalo zneske položnic. V uteho nam je lahko podatek, da v prvih dveh letih po uvedbi reforme (v letih 2024 in 2025) gospodinjski uporabniki ne bodo plačevali tega pribitka. x
Anja Hreščak
Sprememba dogovorjene moči
Dogovorjeno moč bo lahko odjemalec v dogovoru z distributerjem električne energije spremenil, kar bo zlasti priročno za tiste, ki bodo redno presegali dogovorjeno moč ali bodo zaradi spremenjenega načina porabe in novih zmogljivosti, denimo toplotne črpalke ali nove polnilnice za električni avto, dogovorjeno moč presegli.Primer 1: Dogovorjena moč 6,1 kilovata
Če odjemalec danes plačuje priključno moč 7 kilovatov, je njegov mesečni strošek za omrežnino (brez DDV) znašal 5,42 evra oziroma 6,6 evra z davkom. Po novem bo ta strošek precej višji, četudi bo dogovorjena moč nižja od 7 kilovatov: če bo po uveljavitvi omrežninske reforme njegova dogovorjena moč za prvi časovni blok 5,2 kilovata, za preostale pa 6,1 kilovata, bo njegov povprečen mesečni strošek za omrežnino dogovorjene moči (brez DDV) znašal 12,89 evra oziroma 237 odstotkov več kot doslej. Nižja pa bo omrežnina glede na porabljeno električno energijo. Če je v letu 2023 plačal okoli 154 evrov, bo po novem aktu za enako porabo plačal okoli 75 evrov (poprečje med najvišjo in najnižjo tarifo). Njegov skupen strošek trošarin v letu 2024 bo znašal okoli 230 evrov ali 5 odstotkov več kot v letu 2023. Lastniki sončnih elektrarn in z ničelnim letnim odjemom električne energije pa bodo plačevali 237 odstotkov več omrežnin kot v letu 2023.Primer 2: Dogovorjena moč 3,5 kilovata
Predpostavimo, da je dogovorjena moč za uporabnika v vseh časovnih blokih 3,5 kilovata. Njegov povprečen mesečni strošek za omrežnino bo 8 evrov oziroma skoraj 50 odstotkov več, kot znaša danes. Omrežnina za prejeto električno energijo se mu bo predvidoma zmanjšala na okoli 56 evrov (skupaj 116 evrov v letu 2023). Skupen strošek trošarin v letu 2024 bo v tem primeru znašal okoli 153 evrov ali 15 odstotkov manj kot v letu 2023, so izračunali na Portalu za fotovoltaiko (na Dnevniku smo z neodvisnim računom prišli do enakih zneskov).Pa še zgoraj omenjeni kalkulator klik
Ni bila elektro primorska neumna, ko so že več kot desetletje nazaj zahtevali limitatorje v priključnih omaricah. Tam je bilo nastavljeno na določen tok in ob presežku si bil v temi. Si šel lepo ven na gumb pritisnit in razmislit, kateri porabnik boš začasno izklopil. Zna postat limitator precej vsesplošno iskana roba.
mal je edino potrebno poštudirat, da si ne zakompliciraš življenja, in greš na neke limite, ker penali bodo pekli ko satan. In takrat bo vsaka matematika in pamet brezpredmetna.
Lahko boš pa s pametnimi vtičnicami reševal. Verjetno bo kmalu kakšna rešitev, če še ni, da boš nastavil limit moči in ti bo potem izključilo določene porabnike.
Precej koristna zadeva ja, izkušnja iz prve roke. Vsaj ni treba čakat dežurnega rajonca, da je prišel menjat pancrke (če ravno nisi imel ključa pri roki
).
Za njihovo omarico vgradnja ni prepovedana...Je v domeni lastnika objekta...
Ti pametni števci imajo dinamičen limitator oz. odklopnik se lahko krmili preko več virov. Ta ki je trenutno v uporabi je samo za omejitev največje prikjučne moči in je fiksno nastavljen s strani elektrooperaterja bolj zato da jim ni treba več toliko hodit menjat varovalk.
Bo pa sedanji limitator dopolnjen. Pri gumbu za vklop bo reža za sprejem bankovcev. V prehodnem obdobju bo sprejemala 20 eurića. Nato 100.Precej koristna zadeva ja, izkušnja iz prve roke. Vsaj ni treba čakat dežurnega rajonca, da je prišel menjat pancrke (če ravno nisi imel ključa pri roki
Potem je to stara tehnika spet... Najboljš da bi kar na ta stare žetone od telefonskih govorilnic dali, žetone bi pa kupovali v bližnjih trafikah in tobakih. Vsaj NFC oz brez(s)tično plačevanje bi uredili. Ali pa bi kar fliknil prek flika.
Pametne vtičnice na nivoju celega objekta? To je treba regulirati na nivoju omarice. Pri novogradnjah, ki so trenutno še na papirju, ok recimo, mogoče. Folk pa ima koče iz jugovine, kjer nekateri še žic nimajo v ceveh. Kakšno nadgradnjo inštalacije boš tam delal? Nasankali bodo spet tisti, ki že sadaj nimajo in ne znajo.
Jaz bi najraje na vhodu montiral en meter, ki bi me preko push notificationov obveščal o prekoračitvi, pa potem ročno izklopim tistega porabnika, za katerega vem, da v tistem trenutku ni poteben. V advanced stopnji pa po 5 minutah brez odziva začne sam zmanjševati porabo na prednastavljenih napravah. Ne morem mu pa že vnaprej povedati, naj zmanjša moč polnjenja avta, če vem, da grem čez pol ure na pot ali naj neha ogrevati SV, če sem ravno namenjen pod tuš. Tudi pralnega stroja ne more kar tako izklopiti, ker bela tehnika na splošno ni tako sprogramirana, da ji boš med delovanjem za 15 minut vzel elektriko, potem jo pa vklapljal nazaj. Je treba iti do stroja in še enkrat pritisniti start tipko (oz. končno bo wifi na pralnem stroju prišel do vsaj delnega smisla). Oz. bo pralni stroj vodo segrel že do 55°C, potem ga bo sistem ugasnil, po ponovnem zagonu jo bo segreval na novo. Ekološko, ni kaj.
Pa ajde, recimo, da bi sistem lahko funkcioniral, če se na nivoju EU dogovorimo, da bomo čez 7 let vsi imeli tak sistem. Tako se tudi proizvajalci naprav prilagodijo in ljudje ob naslednjem defektu kupimo nekaj, kar bo kompatibilno. Določimo neke standarde, da bodo plug&play. Da bomo za teh 850.000 gospodinjstev oz. 0,5% EU dobili konkurenčne sistemske rešitve, ki bodo znale upoštevati 5 blokov, bodo poznale slovenske praznike (kjer imamo tak sistem, da v petek popoldne na instagramu izvemo, da bo v ponedeljek praznik) pa močno dvomim.
Upam, da se bo v šparovček nakapljalo vsaj dovolj denarja, da bo energetski kralj lahko vsak konec tedna odletel na kakšen eksotičen oddih na drug konec sveta. Ali pa vsaj na Lošinj. Dokler ga kakšen taksist ne povozi.
Jaz vem, da sem sposoben urediti sistem na nivoju pametnih vtičnic, da zadeva štima. Bo pa to zahtevalo določene prilagoditve.
