Emoti
- Ustvarjalec teme Kinimod
- Začetni datum
Če bi oni imeli doma težave z denarjem in kako kupiti dosti hrane za čez mesec..., pa še mogoče kakšno družinsko bolezen..., ne bi imeli niti časa pomisliti na emo-zadeve.
Grem stavit, da je velika večina EMO-tov situirana v razvitejših državah, kjer se imaš dejansko lahko priložnost pritoževat nad svetom, tudi ko ti dejansko v smislu osnovnih potreb, nič ne manjka. Če bi bile te potrebe nezadovoljene....
Grem stavit, da je velika večina EMO-tov situirana v razvitejših državah, kjer se imaš dejansko lahko priložnost pritoževat nad svetom, tudi ko ti dejansko v smislu osnovnih potreb, nič ne manjka. Če bi bile te potrebe nezadovoljene....
Bistvo je tem, da imajo zaradi brezdelja, dolgočasja in lenobe enostavno preveč časa za razmišljanje o bedarijah in zato postanejo depresivni. To pa je tako, če ti je vse prinešeno k riti in v življenju nimaš ničesar, za kar se je treba potrudit. Potem ne ceniš ne sebe, ne drugih, ne stvari, ki jih imaš.
Za brezdelno mladino bi bilo treba uvest prevzgojno-delovne kampe, da bi jim pomanjkanje dolgčasa izbilo bedarije iz glave. Če bom zalotil svojega mulca s kakšno tako frizuro čez oči, bom sam postrigu, če lepe besede ne bojo pomagale.
Za brezdelno mladino bi bilo treba uvest prevzgojno-delovne kampe, da bi jim pomanjkanje dolgčasa izbilo bedarije iz glave. Če bom zalotil svojega mulca s kakšno tako frizuro čez oči, bom sam postrigu, če lepe besede ne bojo pomagale.
Ne verjamem, da je dolgčas in posledična depresija značilna za vse subkulture. Zagotovo obstajajo subkulture, kjer pripadnike druži kakšna druga ideja kot depresija in jokcanje. Tudi za hobije bi lahko rekel, da izhajajo iz dolgčasa, pa še ne pomeni da je posledica depresija.
Problem je po eni strani v tem, da je mulcem težko odkrivat toplo vodo in si zmišljevat nove imidže, ker je blo že vse 100x prežvečeno in grejo zato v vedno večje ekstreme. Si pa upam trdit, da tudi to, da imajo učitelji vedno manjše pristojnosti, mulci pa vedno večje pravice, ne pelje v pravo smer.
heh, men je fotr v časih, ko so se nosile kariraste srajce (kaj so že-flanelaste?), spodaj pa kaka kul majca, vedno težil, kako lahko tko kot klošar hodim naokol z odpeto srajco, ki, hudiča, ni zatlačena v hlače
sam mene še zmer preseneča, kako se jim da ukvarjat z vsem tem make-upom, frizuro...konc koncev ti to vzame kar nekaj časa...in volje....mi smo fliknil tisto majco, srajco pa hlače gor, , mogoče kaka na izi maskara in to je blo to
Seveda je to problem, kaj pa drugega. Ne vedno in pri vsakem (nekaterim ali morda celo večini je najbrž všeč predvsem image), ampak pri marsikom pa je rezanje znak za alarm in ukrepanje.
Ampak z zaničevanjem, sovraštvom in nasiljem ne bomo rešili nič.
Z imageom je pa takole... To je del odraščanja, iskanja identitete, uporništva... In prav je, da je tako. Če bi človek lahko podedoval znanje in izkušnje, bi bil svet že davno popoln in dolgočasen. Tako pa mora vsak sam skozi podobno šolo kot so šli njegovi starši, stari starši... Spreminjajo se le manifestacije, bistvo ostaja isto.
Tudi mojo mamo je bilo sram zaradi mojega oblačenja in pogosto ji je bilo prav nerodno hoditi z mano po mestu. Živo pa se spomnim primera, ko nisem hotel obleči taboljših cot za v teater. Raje ne bi šel, kot da bi popustil. Potem v gledališču sem se pa med vsemi spedenanimi gospemi in gospodi hudičevo neprijetno počutil in nikoli več nisem skušal apriori dokazovati prezira do institucij. To je bila najboljša šola, boljša od vsake prisile.
Citat:
Uporabnik PNG pravi:
sam mene še zmer preseneča, kako se jim da ukvarjat z vsem tem make-upom, frizuro...konc koncev ti to vzame kar nekaj časa...in volje....mi smo fliknil tisto majco, srajco pa hlače gor, , mogoče kaka na izi maskara in to je blo to
In to se sprašuje ženska?
Citat:
Uporabnik gs1422 pravi:
al pa ekonomistka.
A se midva slučajno poznava ali je ta tvoj stavek zgolj naklučje?
