Ne bom pozabil, kakna tri leta nazaj, peljem po kolesarski z močnim nasprotnim vetrom. Peljem mimo ene ženske, ki se približuje kolesarski. Na balanci je imela en cekar, takšna starejša teta... Čez čas pogledam nazaj, za mano. Pritisnem na pedala, čez čas me prehiti... no, vzravnana drža, brez nekega napora. Ja, seveda, elektro bajk.
Ali pa lani, grizemo v klanec na Krejanovem memorialu (kolesarjenje na čas, ni pa strogo tekmovalno), model z eno roko mimo vseh nas. Na elektro bajku.
Mnenja o elektro bajkih so deljena. Jaz ga odobravam, če je nekdo starejši, da mu pomaga. Če pa se nekdo misli rekreirati s tem, pa... No, to je le moje mnenje. Isto, kot se nekateri z avtom zapeljejo skoraj na vrh gore, potem pa rečejo, da so bili na vrhu.