Dry Hopping
- Ustvarjalec teme pocast
- Začetni datum
Pozdravljeni,
si bom sposodil kar to temo, ker gre za dodajanje začimbe v fermentor po končani fermentaciji, vendar ne gre za hmelj.
Zanima me kako je z dodajanjem pomarančne, limonine ali grenivkine lupine? Koliko se teh lupin ponavadi dozira v fermentor (vzemimo primer z 10 l za lažje računanje) in koliko časa jih je dobro pustiti v fermentorju preden bi začele oddajati kakšne off flavour-je? Ali je podobno kot s hmeljem, ki da po določenem času travnat okus?
Dajo te lupine kako posebno stvar po nekem času?
Ali je bolje kupiti lupino na mojepivo ali je v redu, če kupim limone, grenivke, pomaranče in naribam lupino in namočim v vodki? Ali jo je bolje posušiti in nato dati v vodko in zliti v fermentor?
Najlepša hvala!
si bom sposodil kar to temo, ker gre za dodajanje začimbe v fermentor po končani fermentaciji, vendar ne gre za hmelj.
Zanima me kako je z dodajanjem pomarančne, limonine ali grenivkine lupine? Koliko se teh lupin ponavadi dozira v fermentor (vzemimo primer z 10 l za lažje računanje) in koliko časa jih je dobro pustiti v fermentorju preden bi začele oddajati kakšne off flavour-je? Ali je podobno kot s hmeljem, ki da po določenem času travnat okus?
Dajo te lupine kako posebno stvar po nekem času?
Ali je bolje kupiti lupino na mojepivo ali je v redu, če kupim limone, grenivke, pomaranče in naribam lupino in namočim v vodki? Ali jo je bolje posušiti in nato dati v vodko in zliti v fermentor?
Najlepša hvala!
Načeloma se z začimbami ne "dryhoppa" ampak dodaja v zadnjih minutah termičnega vretja.
Sam sem sicer tudi dryhoppal že z njimi.
Glede doziranja: odvisno kaj bi rad dosegel in kako sveže so začimbe oz. kakovostne, moral boš probati, težko rečem od oka...
Sam sem sicer tudi dryhoppal že z njimi.
Glede doziranja: odvisno kaj bi rad dosegel in kako sveže so začimbe oz. kakovostne, moral boš probati, težko rečem od oka...
Enkrat sem delal stouta s cimetom in sem dodal cimet v zadnjih minutah. Pivina je zelo lepo dišala po cimetu, ko pa so kvasovke naredile svoje cimeta ni bilo več
Zato me zanima kaj narediti z začimbami.
Kako močno aromo dajo, če naribam lupino in ali bi bilo 100 g lupine na 50 litrov piva preveč? Bi hmelji sploh še prišli do izraza?
Kako močno aromo dajo, če naribam lupino in ali bi bilo 100 g lupine na 50 litrov piva preveč? Bi hmelji sploh še prišli do izraza?
Pozdravljeni,
zanima me kako ločite hmelj od piva kadar dry hoppate? Vem, da se to dela s cold crashem, vendar nimam nobene skrinje, ki bi mi to omogočala. Vrečk se izogibam, ker se mi zdi, da hmelj spusti manj arome. Ali pivo tudi kaj premešate kadar dry hoppate?
zanima me kako ločite hmelj od piva kadar dry hoppate? Vem, da se to dela s cold crashem, vendar nimam nobene skrinje, ki bi mi to omogočala. Vrečk se izogibam, ker se mi zdi, da hmelj spusti manj arome. Ali pivo tudi kaj premešate kadar dry hoppate?
Uporabljam kovinsko cedilno posodo s pokrovom kot za čaj iz mrežaste inox tkanine, samo da ima skoraj 1 liter ... pred uporabo razkužim v C-Oxiju. Smo imeli na "tastarem jara kača thread-u" tudi slikico na to temo in tam sem dobil idejo za nakup ...
Nope, brez mešanja - še tako se mi roke tresejo, da ne okužim, ko not mečem ....
Nope, brez mešanja - še tako se mi roke tresejo, da ne okužim, ko not mečem ....
Najprej povej kak odelaš dry hop (oprema). Ker tu tudi leži razlika. Na splošno enojni fermentor ki je primarec, sekundarec in še točilni sod v enem ni ravno najboljši za dry hopping. Tu je dejansko edina opcija da se uporabi vrečke, cedilca ali pa se pač sprijazni z nekaj hmelja v pivu. Če upošteva šda hmelj v pivu lahko ali plava ali potone lahko to uporabiš da dobiš večino steklenic dokaj brez hmelja, začetne in končne bodo pač z malce več usedline.
Ena od opcij je uporaba celih storžkov ker ti tvorijo večje kose in ponavadi lepo lebdijo s tem je tudi lažje nadzorovat steklenienje ker pride do hmelja šele na koncu pa še tisti je v kosih in ga težko potegne v pipico (ko ga imaš pač sranje).
Glede agitacije (mešanje) pospeši izločanje arome in deluje pozitivno, samo vzemi v zakup druge probleme (dviganje usedline, možnost okužbe).
Skratka nekako je uporaba sekundarca in ločenega točilnega soda pri dry hoppingu "all-in-one" rešitev, ampak pretakanje je spet malce bolj zahtevno opravilo tako da začetnikom tole odsvetujem. Je pa recimo po izkušnjah arome precej več če pretočiš pivo iz primarca čez svež hmelj v sekundarcu kot pa če sam namečeš hmelj v fermentor.
Imam samo en fermentor, ki predstavlja vse v enem. Zdaj sem nekajkrat naredil tako, da sem dry hoppal za 5 - 7 dni v tem fermentorju po 14 dneh oz, ko se je fermentacija končala. Nato sem pivo precedil in ga pretočil v lonec v katerem sem kuhal. Pred tem, sem ga dobro opral in vanj nalil nekaj litrov vrele vode, jo odlil in nato flaširal iz tega lonca.
Za fermentor uporabljam 60 l sod od Plane. Do sedaj okužbe še ni bilo, je pa to delo s precejanjem sila težavno in živčno
Kako misliš, da pretočiš pivo preko hmelja v sekundarca? Samo preliješ hmelj in nato pivo že točiš v točilni sod in pričneš s flaširanjem?
Za fermentor uporabljam 60 l sod od Plane. Do sedaj okužbe še ni bilo, je pa to delo s precejanjem sila težavno in živčno
Kako misliš, da pretočiš pivo preko hmelja v sekundarca? Samo preliješ hmelj in nato pivo že točiš v točilni sod in pričneš s flaširanjem?
Jaz naredil v enem fermentorju vse.
V tistem loncu ko kuham in ko ohladim zlijem vse v fermentor tudi usedlino. Nato mi v par dneh povre vse v fermentorju, je žal full usedline ampak po kakih 20 dneh v isti fermentor dam še dry hop... pivo je takrat že kar precej čisto... nato po par dneh dry hopa naredim še ene par dni cold crasha, da se pivo čimmbolj sčiti in nato gre drito mrzlo pivo v keg in na CO2. Na tak način sem naredil že več kot 60 vrst piva...
Če bi pretakal se mi zdi preveč enega pomivanja, ker že tako cele dneve smo čistim kege, fermentorje, mašine itd
V tistem loncu ko kuham in ko ohladim zlijem vse v fermentor tudi usedlino. Nato mi v par dneh povre vse v fermentorju, je žal full usedline ampak po kakih 20 dneh v isti fermentor dam še dry hop... pivo je takrat že kar precej čisto... nato po par dneh dry hopa naredim še ene par dni cold crasha, da se pivo čimmbolj sčiti in nato gre drito mrzlo pivo v keg in na CO2. Na tak način sem naredil že več kot 60 vrst piva...
Če bi pretakal se mi zdi preveč enega pomivanja, ker že tako cele dneve smo čistim kege, fermentorje, mašine itd
Nazadnje urejeno:
Hmej vržeš v sterilen prazen sekundarni fermentor in potem čezen preliješ pivo. S tem dosežeš da se doakj čisto pivo lepo meša s hmeljem kar pospeši izločanje arome in omogoča boljši izkoristek hmelja.
Pri IPA-h, ki imajo več alkohola (npr 7-8%) ponavadi delam 14 dni fermentacije, nato 10 dni dryhop in v flaše. Moti me da je po 14dneh aroma na vrhuncu, močno pivo pa še nepostarano/mlado. Ko se po 1 mesecu pivo lepo postara pa od dryhop-a ostane bore malo oz samo še "grassy".
Razmišljam, da bi ga v secondarju postaral za kakšen mesec in potem šele dryhop, cilj bil postarana IPA z svežim dryhopom.
Recimo 1 teden primar, 6 tednov sekundar in potem 1 teden dryhop, v flaše.
Je že kdo poizkusil na ta način?
Malo me skrbi, da bo priming potekal dolgo časa, zaradi manjše količine kvasa?
Sekundarca se ponavadi izogibam zaradi oksidacije (primarc je 25l (20l pivine), tako da bi moral imeti sekundar 20l pa ga nimam).
Prebral sem tudi že en kup testov, kjer sekundar ni dal nobene razlike, govorim za piva ki ne rabijo staranja...
Razmišljam, da bi ga v secondarju postaral za kakšen mesec in potem šele dryhop, cilj bil postarana IPA z svežim dryhopom.
Recimo 1 teden primar, 6 tednov sekundar in potem 1 teden dryhop, v flaše.
Je že kdo poizkusil na ta način?
Malo me skrbi, da bo priming potekal dolgo časa, zaradi manjše količine kvasa?
Sekundarca se ponavadi izogibam zaradi oksidacije (primarc je 25l (20l pivine), tako da bi moral imeti sekundar 20l pa ga nimam).
Prebral sem tudi že en kup testov, kjer sekundar ni dal nobene razlike, govorim za piva ki ne rabijo staranja...
Za razne double IPA, bolj močne ameriške IPA, black IPA sam vedno postaram osnovo, naredim šele potem dry hopping in na koncu stekleničim. Še za ostala navadna piva redkokdaj stekleničim pred 4mi tedni, tako da dry hop rekdokdaj delam pred 3mi tedni v fermentorju!
Glede priminga če imaš dovolj kvasa se ne sekiraj, gre skozi tudi po 3h mesecih ali več.
Glede priminga če imaš dovolj kvasa se ne sekiraj, gre skozi tudi po 3h mesecih ali več.
Pri močnejših IPAh je bolj problem alkoholna stopnja, enostavno je mlado pivo tako kot da bi pil slabo "džus vodko", torej alkohol seka ven na polno. Če pustiš isto pivo da odleži v steklenicah postane ok, ampak zgubi pa "udarec" hmelja.
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Za razne double IPA, bolj močne ameriške IPA, black IPA sam vedno postaram osnovo, naredim šele potem dry hopping in na koncu stekleničim. Še za ostala navadna piva redkokdaj stekleničim pred 4mi tedni, tako da dry hop rekdokdaj delam pred 3mi tedni v fermentorju!
Glede priminga če imaš dovolj kvasa se ne sekiraj, gre skozi tudi po 3h mesecih ali več.
Pretakas v skundar,ali pustis v primarcu 4 tedne? koliko casa si upas pustit v primarcu brez posledic?
uporabljam pa kvas 05 ali pa 04...
Citat:
Uporabnik kadunnc pravi:
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Za razne double IPA, bolj močne ameriške IPA, black IPA sam vedno postaram osnovo, naredim šele potem dry hopping in na koncu stekleničim. Še za ostala navadna piva redkokdaj stekleničim pred 4mi tedni, tako da dry hop rekdokdaj delam pred 3mi tedni v fermentorju!
Glede priminga če imaš dovolj kvasa se ne sekiraj, gre skozi tudi po 3h mesecih ali več.
Pretakas v skundar,ali pustis v primarcu 4 tedne? koliko casa si upas pustit v primarcu brez posledic?
uporabljam pa kvas 05 ali pa 04...
Čisto odvisno. Zadnje čase za dry hopping ki ga delam bolj "zgodaj" ponavadi pustim v primarcu in pretočim na hmelj v sekundarca ... potem po koncu dry hoppinga še cold crash, v točilni sod in v steklenice.
Za tiste ki jih pustim dalj časa pa pretočim "by the rules" v prvem tednu / 10 dneh in potem v sekundarca namečem hmelj ko je pripravljen. Ostala procedura dalje je enaka.
Sem kakšne bolj ekstremno hmeljene pretakal tudi že v 3 fermentorje, torej 3x pretakanje všteto s polnilnim sodom. Oksidacija ni problem če pivo popiješ v roku recimo 3 mesece, pri bolj močnih pa se čas še podaljša.
Glede max. v primarcu se ni za hvalit ampak sem tudi že 2-3 meseca tenstal pa je čisto ok izpadlo!
Na splošno se pivovarji bojimo napačnih stvari zaradi česar velikokrat naredimo slabše pivo čisto brez osnovanega razloga. Oksidacija recimo realno ni problem, mnogo večji problem je da piješ zaradi strahu pred tem slabše pivo! Ne rečem da to sedaj vedno in za vse drži, ampak poskusi enkrat naredit drugače pa vidiš a je kaj efekta in če je koliko je pozitiven in koliko je negativen.
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Citat:
Uporabnik kadunnc pravi:
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Za razne double IPA, bolj močne ameriške IPA, black IPA sam vedno postaram osnovo, naredim šele potem dry hopping in na koncu stekleničim. Še za ostala navadna piva redkokdaj stekleničim pred 4mi tedni, tako da dry hop rekdokdaj delam pred 3mi tedni v fermentorju!
Glede priminga če imaš dovolj kvasa se ne sekiraj, gre skozi tudi po 3h mesecih ali več.
Pretakas v skundar,ali pustis v primarcu 4 tedne? koliko casa si upas pustit v primarcu brez posledic?
uporabljam pa kvas 05 ali pa 04...
Čisto odvisno. Zadnje čase za dry hopping ki ga delam bolj "zgodaj" ponavadi pustim v primarcu in pretočim na hmelj v sekundarca ... potem po koncu dry hoppinga še cold crash, v točilni sod in v steklenice.
Za tiste ki jih pustim dalj časa pa pretočim "by the rules" v prvem tednu / 10 dneh in potem v sekundarca namečem hmelj ko je pripravljen. Ostala procedura dalje je enaka.
Sem kakšne bolj ekstremno hmeljene pretakal tudi že v 3 fermentorje, torej 3x pretakanje všteto s polnilnim sodom. Oksidacija ni problem če pivo popiješ v roku recimo 3 mesece, pri bolj močnih pa se čas še podaljša.
Glede max. v primarcu se ni za hvalit ampak sem tudi že 2-3 meseca tenstal pa je čisto ok izpadlo!
Na splošno se pivovarji bojimo napačnih stvari zaradi česar velikokrat naredimo slabše pivo čisto brez osnovanega razloga. Oksidacija recimo realno ni problem, mnogo večji problem je da piješ zaradi strahu pred tem slabše pivo! Ne rečem da to sedaj vedno in za vse drži, ampak poskusi enkrat naredit drugače pa vidiš a je kaj efekta in če je koliko je pozitiven in koliko je negativen.
Ja sej v tem je problem, bereš različne knjige in dobiš popolnma različne informacije: hot side aeration, autoliza, oksidacija, tanini in in stiskanje vreče npr... Za nekatere je to mit, drugim je to zakon.
Sam kuham enkrat približno enkrat na mesec in pol, takrat se skušam izognit čimveč napakam, ker bom potem to pivo pil toliko časa
Nekaj napak sem že naredil in jih sigurno ne bom več ponovil, ampak celo paleto pa res nebi preizkusil
Če misliš glede vrste hmelja (domnevam da ne misliš istega hmelja v smislu da boš pobral tistega iz locna in ga dal še 1x v dry hop) je čisto svobodno kaj uporabiš.
S stališča učenja je bolje da uporabljaš enako vrsto hmelja, dejansko so "single hop" piva v tej fazi dobrodošla. Ne gre toliko za pravilo in okuse/arome, kot pa za to da spoznavaš vrste hmelja. Če ti to ni bistveno lahko kombiniraš kar želiš, zato pa je homebrewing!
S stališča učenja je bolje da uporabljaš enako vrsto hmelja, dejansko so "single hop" piva v tej fazi dobrodošla. Ne gre toliko za pravilo in okuse/arome, kot pa za to da spoznavaš vrste hmelja. Če ti to ni bistveno lahko kombiniraš kar želiš, zato pa je homebrewing!
