Bogati borci in “borci”: 660 mio evrov za borčevske penzije! Pozor: 15.253 se jih sploh ni borilo!?
Objavil admin1 26. 04. 2012 pod kategorijo DRUŽBA, FOKUS, POLITIKA, SLOVENIJA. Spremljajte odzive na ta post cez RSS 2.0. Lahko komentirate ali pustite trackback v zvezi s tem vnosom
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je februarja letos pokojnino (starostno, invalidsko, družinsko, vdovsko, vojaško, akontacije, kmečko) prejemalo 583.209 oseb; del vdovske pokojnine pa je še 46.733 oseb. Pri tem je najnižja izplačana pokojnina znašala 192,91 evra in najvišja 2.272,54 evra. Povprečna brutopokojnina je tako znašala 570,86 evra, medtem ko je povprečna netopokojnina znašala 568,98 evra.
Starostni upokojenci so imeli decembra lani 33 let in 5 mesecev (ženske) oz. 37 let in 6 mesecev (moški) pokojninske dobe, invalidski upokojenci 24 let in 2 meseca (ženske) oz. 27 let (moški) pokojninske dobe, družinski upokojenci pa so imeli skupaj 27 let in 8 mesecev pokojninske dobe.
Pravico do starostne pokojnine lahko uveljavljajo ženske, ki so stare 57 let 4 mesece ter imajo 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe (oz. 61 let in najmanj 20 let pokojninske dobe oz. 63 let in najmanj 15 let pokojninske dobe) oz. moški, ki so stari 58 let in imajo 40 let pokojninske dobe (oz. 63 let in najmanj 20 let pokojninske dobe oz. 65 let in najmanj 15 let pokojninske dobe).
Borčevske pokojnine se izplačujejo na podlagi pokojninskega zakona iz leta 1964, po katerem so do slednjih poleg udeležencev NOB upravičeni še veterani španske državljanske vojne, narodni heroji in imetniki partizanskega spominskega znaka 1941.
Po podatkih ZPIZ je bilo letos marca izplačanih 24.834 borčevskih pokojnin, pri čemer je bilo 7.599 dejanskih borcev, 1.982 je bilo invalidov-borcev, medtem ko je bila večina borčevskih pokojnin (15.253) izplačana družinam borcev, katerih člani se dejansko sploh niso borili.
Prejemniki starostne pokojnine (dejanski borci) imajo povprečno dopolnjeno zavarovalno dobo 33 let, 3 mesece in 23 dni (moški) oz. 23 let, 4 mesece in 19 dni (ženske), prejemniki invalidske pokojnine imajo povprečno dopolnjeno zavarovalno dobo 25 let, 3 mesece in 10 dni (moški) oz. 15 let, 11 mesecev in 2 dni (ženske). Družinske pokojnine pa so odmerjene glede na povprečno dopolnjeno zavarovalno dobo 28 let, 4 mesece in 19 dni (moški) oz. 22 let, 4 mesece in 23 dni (ženske).
Minimalne borčevske pokojnine so tako znašale: 9,51 evra (starostna), 34,81 evra (invalidska) in 7,59 evra (družinska), medtem ko so bile maksimalne borčevske pokojnine izplačane v višini 1.856,04 evra (starostna), 1.767,65 evra (invalidska) in 1.414,12 evra (družinska). Tako je povprečna borčevska pokojnina znašala 806,09 evra (starostna), 671,39 evra (invalidska) in 435,11 evra (družinska). V lanskem letu je ZPIZ za izplačilo vseh borčevskih pokojnin porabil 32.589.938,53 evra.
Po podatkih ZZB NOV je 21.453 oseb izkoristilo pravico do borčevske starostne pokojnine, ko so dopolnili 35 let (moški) oz. 30 let (ženske). 2.710 borcev pa je izkoristilo drugo možnost za pridobitev starostne pokojnine, ko so dopolnili 55 let (moški) oz. 50 let (ženske), pri čemer so imeli najmanj 20 let pokojninske dobe. Prav tako so 11.103 borci sprejeli ugodnosti glede krajšega obdobja za izračun povprečnih plač za podlago pokojninske osnove; od tega je bilo povprečje plač petih let izvedeno za 10.100 in povprečje plač enega leta za 1.003 osebe. 7.387 borcev pa je delalo več kot 35 (moški) oz. 30 (ženske) let, pri čemer so izkoristili tudi ugodnost dodatka; za vsako leto dodatnega zavarovanja se je pokojnina povečala za od 1 do 5 odstotkov.
Pri odmeri pokojnine borcem je bila upoštevana najmanj pokojninska osnova, ki je ustrezala 117,6 odstotka povprečne plače na zaposlenega delavca v Sloveniji v zadnjem koledarskem letu pred uveljavitvijo pokojnine; če je bilo ugodneje za borce, pa je bila od zajamčene osnove odmerjena pokojnina v določenem odstotku, odvisno od števila let pokojninske dobe. Vsi navedeni podatki se nanašajo na borce, ki so se pridružili NOB pred septembrom oz. oktobrom 1943 (italijanska kapitulacija in nemška okupacija celotnega slovenskega ozemlja).
Za borce, ki so se pridružili NOB po 9. septembru 1943, pa je veljalo, da so se upokojili po enakih pogojih kot drugi zavarovanci, pri čemer pa so bili lahko deležni naslednje ugodnosti: borcu NOB, ki je na podlagi dopolnjene pokojninske dobe uveljavil pokojnino, nižjo od 85 odstotkov pokojninske osnove, se je pokojninska osnova, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, povečala (največ do 85 odstotkov). 1.241 borcev, ki so bili udeleženci NOB od 9. septembra 1943 do konca 1943, je dobilo do 60 odstotkov, 13.940 borcev do leta 1944 do 30 odstotkov in 4.772 borcev do leta 1945 do 10 odstotkov povišanja pokojninske osnove.
Naravnost šokanten pa je podatek, koliko denarja je iz državnega proračuna v zadnjih 12 letih šlo za tovrstne penzije. Podatki ministrstva za delo izkazujejo, da je v letih 2000 – 2012 državna blagajna bila olajšana kar za 660 milijonov evrov za tiste, ki so se dejansko borili ter za tiste, ki so bili pač družinski člani dotičnega borca.
Predsedniku ZZB NOB Janezu Stanovniku medtem postavljamo javno vprašanje, naj razkrije, koliko znaša njegova borčevska pokojnina in če se mu v teh časih varčevalnih ukrepov zdi privilegij, da borčevske pokojnine prejemajo tudi taki, ki se dejansko sploh niso nikjer borili. Mimogrede, jutri se na Kongresnem trgu v Ljubljani zaradi povsem upravičene odpovedi državne proslave ob državnem prazniku Dneva upora proti okupatorju obeta prava “borčevska veselica”, ki jo organizira nihče drug kot Stanovnik in ljubljanski župan Zoran Jankoviæ.
Njuna argumentacija: proslavo je potrebno v “privat režiji” (beri: z občinskim denarjem MOL-a) organizirati, bojda zaradi spomina na upor proti fašizmu in nacizmu. Kot da ta kolektivni spomin v neki demokratični družbi ni permanentno prisoten… (demokracija/ured)
