Citat:
Uporabnik markezii pravi:
Citat:
Uporabnik fikus pravi:
Citat:
Uporabnik markezii pravi:
Kaj bi moral biti kot tipičen slovenec so odseliti iz dvodružinske hiše, vzeti kredit na 30let da bi imel svoj lastno utico in za zraven še lizing na 7 let za nakup avta za 25k da bodo sosedje fouš? Ja, potem vrjamem da imaš finančno situacijo zelo težko kljub temu, da sta partnerja oba zaposlena.
Si brihtna glava in me zanima kaj pa lahko človek naredi, če mu je mama zgradila mali grad, ki se ga niti prodati ne more, ker ni kupca za tako ogromno hišo, povrhu pa mamo takoj infarkt, če bi šli prodajati tisto kar je vse življenje delala.
Odseliti se tudi ne moreš, ker mama stalno rabi pomoč, svojega gradu pa tudi ni sposobna sama vzdrževat...
Sosedje so seveda tako fovš, da nagajo na prav vseh možnih koncih, če ne drugače pa tako, da ob parcelo nastavijo lajajoče cucke ter po cele dneve zunaj nažigajo radio, da je še precej slabše kot v norišnici in človek ne more iti niti na balkon v miru spiti kavico....
Praktično slabše kot v zaporu, rešitve pa ni nobene, za bonus pa zaradi nepremičnine, ki presega vse norme ni nobenega govora o kakšni socialni pomoči, še celo do osnovnega zdravstvenega zavaravanja nisi upravičen...
Če nečesa ne moreš vzdrževati se to proda. Za koliko bo pa povedal trg. Če zadevo ceniš previsoko pač ne boš prodal zadeve. Za pravo ceno se proda vse. To bi moglo biti jasno vsem (sinu sklepam da je) mami pa žal ni. Torej je na njem da jo postavi na realna tla, ker v nasprotnem primeru se bojim, da bodo problemi. Če je res tako velika zadeva, bo kar lep kupček denarja v vsakem primeru 50k gor ali pa dol. Vsaj normalno bosta dihala v življenju...
Ah ja...ta slovenska foušija je res ne pozna meja. Sam je nikoli nisem dojel in je nikoli ne bom. Prav vsakemu kolegu iz srca privoščim če mu kaj uspe dobro. Nov avto...nova hiša...super vesel sem za vse. Nekateri so pa taki, da ob uspehu drugega dobijo tak izraz na obrazu kot da imajo trebušno gripo.
Pametno razmišljaš ampak žal hiša ni nek kos zlata ali pa kak vrednostni papir, ki bi ga lahko kar tako zlahka prodal.
Mama je celotno življenje posvetila gradnji hiše zase in za svoje otroke, potem pa en otrok umre, en se odseli in ta tretji ostane doma in mora za bonus poskrbeti še za oba starša-dokler sta še kolikor toliko v redu, še gre, potem so pa žal problemi vedno večji.
Mamo je skoraj infarkt, ko sem ji samo omenil, da bi eno nadstropje oddali v najem, kaj šele, da bi to njeno življenjsko delo kar prodali...
Za bonus je pa država uvedla še energetske izkaznice brez katere hiše ne morem niti oglaševati, da bi vsaj približno videl koliko je vredna. Vsekakor jo za ubogo trisobno stanovanje v Lj. tudi sam ne bom zamenjal.
Sicer je pa za to hišo in vso njeno okolico tudi meni že šlo vsaj 20 let življenja in sem seveda tudi sam že močno navezan na vse to.
Če ves prost denar in ves prosti čas namenjam samo temu malemu gradu potem še nekako uspem vse normalno redno vzdrževati in celo še kaj novega narediti-recimo dvorišče, garažo...
Ampak vedno manj pa vidim smisel življenja samo s tem vzdrževanjem tega malega gradu.
Še posebej, ker se sosedom že meša od fovšije in nagajo kjer je le možno(po moje jim je najhuje to, da se njihovim otrokom je be za njihovo nepremičnino, jaz pa stalno ves prosti čas delam na tem malem gradu mojih staršev, ki počasi postaja najlepši v vasi in zato bi me najraje pospravili pod zemljo).
Spokati nimam kam, ker je šlo vse v hišo, ki pa je zaradi staršev ne morem prodati...
Fovšije pa tudi sam sploh ne razumem, meni je celo daleč najbolj všeč sosed, ki je direktor, denarja ima čez glavo ampak dela lepo po cele dneve, čez vikende in praznike pa hodi na izlete in ga praktično ne vidim, tako, da je vsaj na enem koncu našega gradu pravi mir(razen seveda hrupa zaradi sosedovega radia
in osmih psov....).
