Citat:
Uporabnik ferdo pravi:
Če je edini razlog to, da je bil prvi, potem vprašam, kaj je narobe z EUR, ki je bil tu še prej.
Seveda in kaj je narobe s kočijami, ki so bile tu še pred avtomobili
Poskusi komu čez vikend ali med prazniki nakazati denar. Ne gre, banke so zaprte. Dobil bo šele v ponedeljek.
Ali pa nakaži milijon na drugi konec sveta (ne mislim zdaj, da si zadel na lotu, recimo kot firma drugi firmi
).
Provizija, ki jo za transakcijo plačaš, je kar precejšnja in odvisna od destinacije.
Letno se na svetovni ravni nakaže preko državnih meja sredstev v vrednosti $600 milijard, od tega se plača samo za provizije posrednikom okoli $50 milijard, (provizije so od 5% do 40% v nekaterih državah, v povprečju nekje 8%).
Če bi isto vrednost nakazali z bitcoini, kjer je provizija neodvisna od višine nakazila in je le nekaj centov na transakcijo, bi teh $50 milijard letno prišparali. Pa tudi, če upoštevamo menjalniško provizijo (če že želimo poslati ravno dolarje), ki je 0,5% za menjalniški polog+0,5% za dvig, bi še vedno prihranili preko $40 milijard letno.
Veliko ljudi bančnega računa nima in ga iz različnih razlogov ne more dobiti.
Z bitcoini je lahko vsakdo sam svoj "bankir" in mu ni treba za odobritev nikogar spraševati.
Na mobilnem telefonu si s free aplikacijo skreira denarnico in to je že njegov račun, na katerega se mu lahko kaj nakaže ali z njim plačuje.
To je le nekaj primerov, kjer se decentralizirana kripto valuta izkaže ugodnejša in bolj prijazna (do uporabnikov) od centralno upravljane fiat valute.
Pri nakazovanju je tudi pomembno, da trenutni tečaj bitcoina (ko je v funkciji medija za prenos vrednosti na daljavo) ne igra praktično nobene vloge, če denar zamenjaš v bitcoine, ki jih čez par ur nekdo zamenja nazaj v dolarje, je čisto vseeno ali je tečaj bitcoina na ravni 230$ ali 20$. Volatilnost tudi ni več tako velika, da bi predstavljala kratkoročno tveganje,
(odkar so zaprli Mt.Gox
)