"Na položnice" sem nabavil avto pred dobrimi 10 leti. Če bi lahko čas zavrtel nazaj, bi še DALEČ STRAN od tega.
Prave pogoje smo zvedeli šele pri notarju, ko je bilo treba podpisati pogodbo. Obresti oderuške, danes bi dobil za
isti znesek obroka precej večji kredit. Najhuje pa je bilo, ko mi je čez 2 meseca potrkal na vrata uradni rubežnik in
zarubil vozilo. Vsi papirji so bili sicer pisani na mene, vendar v primeru zamude ENEGA obroka, odpeljejo zarubljeno
vozilo. Obvezno je bilo kasko zavarovanje, zavarovanje proti kraji in vinkulacija (v primeru totalke gre denar kreditodajalcu).
Vsako leto sem jim moral pošiljati kopijo prometne in zavarovalne police z vinkulacijo.
Ne vem, če se je do danes kaj spremenilo na boljše, vendar bom prej pošteno premislil, preden bom šel podpisati pogodbo.
Je pa res, da je bil to edini način za kredit preko kreditne sposobnosti. (več kot 1/3 plače).
Kot je že bilo prej napisano, miljaužentkrat preberi pogodbo in se po možnosti še posvetuj z nekom, ki pozna vsa pravna stališča.
Pa GL pri nakupu.