Citat:
Uporabnik sad pravi:
Ker je tema bolj splošna in ni mišljena ekonomsko, sem jo dal kar sem.
Torej, imam priložnost opazovati v živo en par na začetku skupne življenske poti. Do sedaj sta imela recimo skupaj prihodkov cca. 1200 EUR na mesec in sta živela dobesedno iz riti v usta ali kako se to reče. Torej vzela sta kredo kakšno leto nazaj za stanovanje, nekje 60 jurčkov. Seveda na starše, ker sama dva itak nista bila kreditno sposobna. Sedaj sta prišla na nekje cca. 2 jurčka prihodkov mesečno (zaposlitev drugega za DOLOČEN čas) in človek si misli lej to, bosta sedaj prišla na zeleno vejo. Evo, ni minilo par mesecev že sta v dodatnem pufu. Seveda nov jeklen konjiček, dodatnih 20k EUR na leasing in fafing.
Konec meseca jima spet ostane 0, seveda pa je sedaj pri bajti nov LCD TV, računalnik, itd., itd..
Bog ne daj, da drugi izgubi službo.
V glavnem par mesecev nazaj sem bral knjigo: Robert Kiyosaki - Rich Dad, Poor Dad in si mislil, da fak so Američani butasti, sedaj to v živo spremljam v Sloveniji.
Sem jim pred takimi neumnostmi hotel malce svetovati, vendar sem ugotovil, da bo brez problema. Itak je njuno življenje, ampak da fak, a folk ne razmišlja tudi pet minut v prihodnost? A je tisti kup pleha vreden kreditiranja dodatnih x let? Namesto, da bi predčasno odplačala kredo za stanovanje? Da ne govorimo o stroških za froce, ko jih bosta imela.
Naprej, gledam študente in študentke: kar nekaj jih ima avto na leasing? In potem pride do tega odgovora, zakaj pa ne študiraš redno? Jah, saj veš moram delat, vse je drago. Izletki, cunjice, žurke, registracija avta, leasing avta 300 EUR
Naprej, sodelavka recimo ene 900 EUR plače, tretjina gre za leasing za avto. Stanovanje ni rešeno, nič...
Kakšno je kaj vaše mnenje o tem trendu med Slovenci?
PS: Se zavedam, da je vsak svoje sreče kovač in se ne mislim vtikat v tuje zadeve (kot omenjeno sem pred zadevo povedal svoje mnenje, to je pa to) ampak meni kot bolj konzervativnemu in previdnemu tipu je to nenormalno...
