A so jemalci kreditov v frankih bogi?

Ales888

Pripravnik
22. jul 2010
87
0
6
Knežje mesto ***
"IZJAVA ZA JAVNOST
Sodišče EU jasno na strani kreditojemalcev v CHF:
Zavezujoča sodba, ki velja za vse članice EU!
Obveščamo vas, da je Sodišče EU v današnji sodbi C-186/16 odločilo, da nikakor ni dovolj izjava o strinjanju s tveganji, ki izhajajo iz kredita v švicarskih frankih.
V letih 2007 in 2008 so Ruxandra Paula Andriciuc in druge osebe, ki so v tem obdobju prejemale svoje dohodke v romunskih lejih (RON), z banko Banca Româneascã sklenile posojilne pogodbe v švicarskih frankih (CHF), za nakup nepremičnine, za refinanciranje drugih kreditov ali za zadovoljevanje osebnih potreb.
V skladu s posojilnimi pogodbami, sklenjenimi med strankami, so morali posojilojemalci mesečne obroke kredita vrniti v CHF in so se strinjali, da bodo prevzeli valutno tveganje, povezano z nihanjem menjalnega tečaja RON glede na CHF. Pozneje se je zadevni menjalni tečaj znatno spremenil v škodo posojilojemalcev. Ti so pri romunskih sodiščih vložili tožbo za ugotovitev, da pogoj, na podlagi katerega je treba kredit vrniti v CHF brez upoštevanja morebitne izgube, ki bi jo posojilojemalci lahko utrpeli zaradi tečajnega tveganja, pomeni nepošten pogoj, ki zanje ni zavezujoč, v skladu s tem, kar določa direktiva Unije.
Posojilojemalci med drugim trdijo, da je banka svoj proizvod predstavila pristransko, pri čemer je zgolj poudarila koristi, ki bi jih od njega lahko imeli posojilojemalci, niso pa bila prikazana morebitna tveganja in verjetnost njihove uresničitve. Po mnenju posojilojemalcev je potrebno sporni pogoj, ob upoštevanju te prakse banke, šteti za nepošten.
Sodba sodišča EU navaja:
če finančna institucija podeli posojilo, izraženo v tuji valuti, mora posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev;

prodajalec ali ponudnik mora potrošniku posredovati vse upoštevne informacije, ki morajo temu omogočati oceno ekonomskih vplivov pogoja na njegove finančne obveznosti;
obveznost vračila kredita v določeni valuti je bistveni element posojilne pogodbe, glede na to, da se ne nanaša na pomožni način plačila, temveč na samo naravo obveznosti dolžnika;

zahteva, da mora biti pogodbeni pogoj sestavljen v jasnem in razumljivem jeziku, pomeni tudi, da je v pogodbi pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma, v katerega spada zadevni pogoj;

v pogodbi mora biti jasno pojasnjena povezava med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji, tako da lahko potrošnik na podlagi natančnih in razumljivih meril presodi, kakšne so ekonomske posledice, ki iz tega izhajajo zanj;

romunsko sodišče mora pri tem upoštevati vse upoštevne dejanske okoliščine, ki vključujejo oglase in informacije, ki jih je posojilodajalec predložilv okviru pogajanj za posojilno pogodbo;

nacionalno sodišče mora preučiti, ali je bil potrošnik v tej zadevi obveščen o vseh elementih, ki bi lahko vplivali na obseg njegove obveznosti in na podlagi katerih lahko presodi skupne stroške svojega kredita;

Sodišče EU pojasnjuje, da morajo finančne ustanove posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev. Te informacije morajo torej zajemati ne le možnost zvišanja ali znižanja vrednosti valute, v kateri je bilo posojilo sklenjeno, temveč tudi vpliv gibanja menjalnega tečaja in povečanja obrestnih mer valute, v kateri je bilo posojilo sklenjeno;

posojilojemalec mora biti jasno obveščen o tem, da s podpisom posojilne pogodbe, izražene v tuji valuti, prevzema tečajno tveganje, ki ga bo ob devalvaciji valute, v kateri prejema dohodke, morda težko nosil;

banka mora navesti mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo posojila v tuji valuti, predvsem če potrošnik, ki je posojilojemalec, svojih dohodkov ne prejema v tej valuti;

nacionalno sodišče mora presoditi, najprej možnost nespoštovanja zahteve dobre vere s strani banke in nato obstoj morebitnega znatnega neravnotežja med pogodbenimi strankami;

presojo je treba opraviti glede na trenutek, ko je bila zadevna pogodba sklenjena, ter ob upoštevanju strokovnega znanja in izkušenj banke, kar zadeva mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo posojila v tuji valuti;

Sodišče EU poudarja, da pogodbeni pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankami, ki se pokaže šele med izvajanjem pogodbe;

ta odločba je enako zavezujoča za druga nacionalna sodišča, ki obravnavajo podoben problem!
V Združenju Frank smo izredno zadovoljni nad sodbo Sodišča EU, ki dokazuje vse naše navedbe glede nepoštenosti pogodbenega pogoja v posojilnih pogodbah CHF kreditov. Vztrajamo pri trditvi, da imamo v nasprotju z bankami, trdne argumente in dokaze, ki potrjujejo zavedanje in zavajanje bank. Nasprotno pa banke ne predstavijo argumentov in dokumentiranih dokazov o ustrezni informiranosti in seznanjenosti posojilojemalcev s posledicami valutne klavzule, ker te dolžnosti niso izvedle.

Na podlagi novih potrditvenih dejstev iz sodišča EU absolutno vztrajamo pri našem stališču in pričakovanjih in apeliramo na zakonodajno vejo oblasti, da potrdi edino pravično rešitev našega problema s sprejetjem predloga Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih, po tečaju na dan sklepanja pogodb!
 

ferdo

Guru
3. sep 2007
10.547
3.896
113
Ljubljana
hmpg.net
EU sodišče je sprejelo odločitev.

Načeloma morajo nacionalna sodišča upoštevati, če je banka:
- v pogodbi pregledno pojasnila konkretno delovanje mehanizma, v katerega sodi obveznost vračila kredita v določeni – tudi tuji – valuti
- navedla mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo posojila v tuji valuti

Nacionalno sodišče mora proučiti – od primera do primera –, ali je bil porabnik obveščen o vseh elementih, ki bi lahko vplivali na obseg njegove obveznosti in na podlagi katerih lahko presodi skupne stroške svojega posojila in če banka ni izpolnila pojasnilne dolžnosti, se lahko prouči nepoštenost posojilne pogodbe.

Ne zakon - od primera do primera - je napisalo sodišče.
 
Nazadnje urejeno:

Mr_Wolf

Guru
8. jan 2008
3.223
3.626
113
...ksz

Bi spet malo obudili tole temo
evil.gif
.
Naši "pravičniki " z Luko Mescem na čelu so ravno vložili predlog zakona, ki bi "socializiral izgube" genijalcev (povsem v socialističnem stilu - dobički so naši pri izgubah nam pa MORATE pomagati), ki so najeli kredite v CHF na vse davkoplačevalce oz. uporabnike bančnih storitev- pač bodo banke dvignile cene.
https://www.rtvslo.si/slovenij...-frankih/441770

EUR/CHF pa je danes že na 1,1757.
Kaj če pride na 1,25
evil.gif
?
Bo potem spet jok, ja to ni "pravično" mi bi pa zdaj radi nazaj na kredite v CHF. Banke so nas nemočne varčevalce prevarale, saj bi "morale vedeti", da bo šla vrednost CHF pod 1,20....
hysterical-1.gif


Otroci - tem v "združenju Frank" je potrebno odvzeti volilno pravico.
2649915-CHF.JPG
 

Priponke

  • 2649915-CHF.JPG
    2649915-CHF.JPG
    46 KB · Ogledi: 245

dune

Fizikalc
26. maj 2014
1.432
39
48
Citat:
Uporabnik Mr_Wolf pravi:
EUR/CHF pa je danes že na 1,1757.
Kaj če pride na 1,25
evil.gif
?

In? Napačni graf si prilepil. CHF kredite so nehale banke dajati leta 2008.
2649995-2018-01-0813_26_08-ECBeuroreferenceexchangerate_Swissfranc(CHF).png
 

Priponke

  • 2649995-2018-01-0813_26_08-ECBeuroreferenceexchangerate_Swissfranc(CHF).png
    2649995-2018-01-0813_26_08-ECBeuroreferenceexchangerate_Swissfranc(CHF).png
    23,1 KB · Ogledi: 218

Mr_Wolf

Guru
8. jan 2008
3.223
3.626
113
Citat:
Uporabnik dune pravi:
In? Napačni graf si prilepil. CHF kredite so nehale banke dajati leta 2008.

Ja, in?
Pametnjakoviči-špekulanti so zacvilili, ki je CHF zrasel iz 1,20 na 1,00 za EUR in s svojim postom sem hotel povedati, da je vrednost CHF že skoraj nazaj na "točki zrušitve/skoka" in je torej vse tozadevno jamranje brezpredmetno.
.
Tako, da po mojem mnenju je graf ustrezen.
 

dune

Fizikalc
26. maj 2014
1.432
39
48
Krediti so se sklepali pri razmerju 1.5 - 1.6. Po 2008, ko je začel CHF rasti, so banke umaknile te kredite. Tako da noben kredit ni bil sklenjen pri razmerju 1.2. Ko je narastlo iz 1.2 na 1.0 je pač bila zadnja kaplja čez rob.
 

guardy

Guru
3. avg 2007
8.486
1.051
113
Obišči stran
Citat:
Uporabnik dune pravi:
Krediti so se sklepali pri razmerju 1.5 - 1.6. Po 2008, ko je začel CHF rasti, so banke umaknile te kredite. Tako da noben kredit ni bil sklenjen pri razmerju 1.2. Ko je narastlo iz 1.2 na 1.0 je pač bila zadnja kaplja čez rob.

In kaj ima veze koliko je bil tečaj? Dejstvo je, da je velika večina jemala švicarje ker v evrih niso bili sposobni, ali pa so imeli oči večje kot sposobnosti. Prebral pogodbe itaq ni noben, važno da so dobili denar. Potem pa jok...
 

netko

Guru
25. jul 2007
6.955
2.250
113
tole si malo prelepo napisal... iz strani teh bogih chf jemalcev sem celo bil deležen kakšenga posmeha v smislu lej budalo ima kredit v eur...
meni so v tistem trenutku celo rastli obroki ker je euribor divjal... ampak sem vedel katere rizike sem pripravljen požret in katrerih ne, pri tem da sem marsikomu svetoval pa se je odločil drugače... jebemu mater, da bi šel pričat na sodišče če bi za kateregakoli izmed njih vedel da se zgovarja na nevednost samo zato ker ne prevzame odgovornosti, če pa rabi socialno podporo sem pa takoj za to da mu jo dajo
 

ginek

Fizikalc
21. sep 2007
545
54
28
Citat:
Uporabnik netko pravi:
... iz strani teh bogih chf jemalcev sem celo bil deležen kakšenga posmeha v smislu lej budalo ima kredit v eur...

Nikjer ne vidim toliko privošljivosti nesreče kot pri vas takih, ki ste bili pametnejši in ne vzeli CHF kredita. V bistvu od slednjih ni bilo posmeha, bolj gre za to, da jih vsi sodite po sebi. In ker sem jih zdaj privoščljivo posmehujete, mislite da so se tudi oni posmehovali.

Z drugimi besedami, tudi približno ne moreš najti posmeha CHF kreditojemalcev do EURjemalcev v "zlatih časih" toliko kot je zdaj tvoje in tebi podobnih privošljivosti zaradi tega ker so šli v akcijo....
 

Tommy17

Fizikalc
8. jan 2009
820
47
28
Citat:
Uporabnik Roberto pravi:
Potrošniški krediti v CHF so čisto osebna zadeva in res ne vidim niti najmanjšega razloga da padejo na pleča vseh davkoplačevalcev. Zakaj ptem še meni ne bi krili obrokov, obresti, whatever če ima kredit v EUR?
467716-post_slo.gif


Me zanima, kdo po pomagal tistim, ki imajo kredit v EUR, ko bo sel Euribor cez deset let gor. Nihce. In se cisto strinjam, gre za osebno odlocitev. Drugace pa velja upostevati ZKP (Zdrava Kmecka Pamet), ki pravi, da se kredit vedno najema v tisti valuti v kateri prejemas placo.
 

tomaz234

Pripravnik
21. avg 2012
45
0
6
Pa daj ne tvezite bedarij ker ne veste za kaj so kreditojemalci sploh jemali v švicarjih,95% ljudi so reševali svoj nerešen nepremičninski problem,ker pa država kaj pametnega tem ljudem nima za ponuditi pa je tu na potezi preračunljiva banka ki zadevo zapakira za tvoja ušesa privlačno stvar, je pa bil kredit iz strani bank čisto premišljen nateg po celi evropi, kajti ta scenarij je bil premišljen do potankosti.
 

ferdo

Guru
3. sep 2007
10.547
3.896
113
Ljubljana
hmpg.net
"95% ljudi so reševali svoj nerešen nepremičninski problem" - to res po navadi delajo kreditojemalci stanovanjskih kreditov. _Vsi - tudi tisitr z EUR krediti.
"banka ki zadevo zapakira za tvoja ušesa privlačno stvar" - tudi to je naloga prodajalca, ko upuješ stanovanje pač verjameš prodajalcu, ko kupuješ toaletni papir, pa upoštevaš nasvete in test ZPS-ja. N pa za TV tudi. Saj ej isto, nekaj kupiš.
"premišljen nateg po celi evropi," - definicija cele evrope je?
 

netko

Guru
25. jul 2007
6.955
2.250
113
dej ne seri... preseravali ste se in kupovali nadstandardno, jemali več kot bi lahko... čist enostavno
kje piše da je rešitev stanovanjskega problema nakup stanovanja?
banka je seveda vedela kaj bo švicarska centralna banka naredila čez nekaj leta kajne... je pa ustrezno bila na to pripravljena kar za kreditojemalce ni možno trditi
zakaj niste cvilili ko je šel tečaj vam v prid?
zakaj nismo kreditojemalci v eur začeli cvilit ko je šel euribor v našo škodo?

bo država vrnila denar vsem nategnjenim v zadnjem tednu z vinjeto... namreč dobili so privlačno stvar (sms s ponudbo za vinjeto za pol cene), ki pa jih ne bo poceni koštala?
 

wilburxxx

Guru
29. sep 2010
5.235
1.014
113
Kako ne vemo? Zato ker so špekulirali, pa naj si to priznajo al pa ne. Vzeli so ker so bili takat bolj ugodni v švicarjih, in so dobili več kredita kot bi ga sicer lahko.
A bomo tudi kupce bitcoinov reševali z davkoplačevalskim denarjem....

Se pa strinjam, da fer od bank bi bilo, da bi jim te kredite v celoti preračunali v € in jim pripisali obresti kot so bile v € in poračunajo, kot da so te kredite najeli v evrih. Saj ne verjame, da so banke dejansko imele in poslovale v švicarjih. Folk je posloval le z € obračunavalo pa se je v švicarjih, lahko bi se tudi v bitcoinih.
 

Jabe

Guru
1. okt 2007
13.955
6.572
113
Ja seveda... Komplet na vse davkoplačevalce bo padlo, ker mora prav vsak imeti odprt trr za katerega se storitve bolj ali manj dražijo. Po potrebi... Zaenkrat gre, bodo pa banke, če se bodo preveč razpasli razni N26, tudi malo odločneje nastopile. Tole je bil zdele itak en konsenz pravilno zapakiran za rajo. Pač ne bo šlo iz tosla preko proračuna v banke, ampak direktno.

Banka bo iz svojega dala, ja...
crazy1.gif
 
Nazadnje urejeno: