Alergičen postanem, ko nekdo dolg delovnik povezuje s kapitalizmom. Okrog leta 1980 je moj brat hodil v srednjo šolo za mehanika kmetijskih strojev in je imel štipendijo pri lokalnem kmetijskem kombinatu. Zaradi štipendije je moral na poletno prakso. To so mu zmeraj dodelili v času žetve pšenice. Delal je od 4.00 do nekje 22.00, če se ni kaj pokvarilo in so kak kombajn spravljali skupaj. Ponoči so kombajni ostajali po njivah po celi občini in mehaniki so zjutraj dokler ni izginila rosa, opravili redno vzdrževanje strojev. Zvečer pa so čakali, da pogoji za žetev minejo in ni več strahu, kaj se bo zlomilo na preobremenjeni opremi. Verjetno je imel sredi dneva kaj prosto, vendar če še nisi polnoleten, nimaš vozila (v službo do sedeža podjetja je 10 km šel s kolesom) in ne moreš z njive, ki je nekaj 10 km stran od sedeža firme, kamor so te prestavili s kombijem. Sobota, nedelja, prosti dan? Kaj je to?
V krutem kapitalizmu, ki vlada danes, ne poznam nobenega slovenskega najstnika, ki bi bil dva tedna tako rekoč nepretrgano v službi. Verjamem pa, da se najdejo priseljenci, ki tako delajo
