Če kresneš z odbijačem v zid pri 50 na uro, se bo senzor, ki je tik za odbijačem, ustavil v nekaj centimetrih (tisti hip, ko bo senzor priletel do stene, se bo hipoma ustavil, ne glede na to, da se ostanek avta še mečka). Recimo 10 cm. Če greš pod kamion, boš porabil 1 meter, da se taisti senzor ustavi (ker je pač nameščen nizko in potuje pod kamionom, medtem ko vogal kamiona trga zgornji del karoserije avta). Torej je pojemek 10x manjši. Skratka: senzor v odbijaču uprabičeno ne bo dal signala za sprožitev airbaga.
Zračne blazine se niso sprožile
- Ustvarjalec teme Hoci
- Začetni datum
Če kresneš z odbijačem v zid pri 50 na uro, se bo senzor, ki je tik za odbijačem, ustavil v nekaj centimetrih (tisti hip, ko bo senzor priletel do stene, se bo hipoma ustavil, ne glede na to, da se ostanek avta še mečka). Recimo 10 cm. Če greš pod kamion, boš porabil 1 meter, da se taisti senzor ustavi (ker je pač nameščen nizko in potuje pod kamionom, medtem ko vogal kamiona trga zgornji del karoserije avta). Torej je pojemek 10x manjši. Skratka: senzor v odbijaču uprabičeno ne bo dal signala za sprožitev airbaga.
Senzor je praktično nedotaknjen (malo palstike okoli je odpadlo, ampak to nima veze). Armaturka je premaknjena, ker jo je premaknil vogal kamiona, ki je visoko in je šel praktično nad motorjem (to je problem trkov v kamione in sramota je, da EU ne predpiše odbijačev za kamione, ki bi bili kompatibili z osebnimi avti).
In še 1x: AB ne zaščiti pred poškodbami, ki jih povzroči vdor v potniško celico. Če te misli A stebriček preluknjat, te bo, AB gor ali dol. AB je namenjen samo zaščiti pred preveikimi pojemki telesa ... Teh pa pri takem trku ni, tu je problem mečkanja potniške celice.
Senzorjev je v sodobnih vozilih več, spredaj so recimo vsaj štirje .. če brcneš z nogo v njega oz. povoziš mačko ali zajca se AB ne bo sprožil. Sprožil pa se bo če bo senzor zaznal udarec in bo senzor pojemka (ta je v notranjosti vozila) zaznal zadosten pojemek. V stebričkih in strehi ni senzorjev, vsaj za vozila srednjega razreda ne.
Pri naletu na AC v tovornjak moraš vedet da se absorbira precej energije kot zapelješ spodaj in glede na gibanje celotnega sistema je trk precej manjši od tistega pri 50 km/h. Če bi zadel recimo v trd del s frontalnim delom (nekatere prikolice že imajo "absorbcijsko zaščito") bi se AB jasno da sprožil.
Sicer pa AB so znanost in vsega se ne da razložit v enem postu. Je pa njihovo delovanje posledica statističnih analiz, ki stremijo k čimvišjem nivoju preživetja pri večini pogojev. Jasno bi lahko imeli dosti bolj "hitre" AB, ampak imaš potem poseldično več mrtvih ker bodo na AC povozili ptiča in leteli s ceste pri 130kmh ko jim bo AB dal knockout!
Nimam glih nekega znanja o senzorjih in airbagih ampak meni so razložili da včasih so senzorji delali na pojemek in če si fanj zabremzal se je lahko zgodilo da si dobil airbag v glavo...po novem pa da jih more razbit al dotaknit..da se more določen del avta uničit da pride do senzorjev.
Pojemek ki se zgodi v prometni nesreči je nekaj 100x večji kot pa tisti pri zaviranju povprečnega vozila. Celo pri super športnih vozilih je pojemek ob zaviranju še vedno precej manjši kot pa tisti ki sproži airbag. Torej ideja o tem da se airbag sproži zaradi pojemka ob zaviranju ne drži (tudi včasih ni držal).
So pa v začetni dobi AB pri vozilih nižjega razreda res uporabljali zelo preprosto senzoriko (ali naletni senzor ali pa senzor pojemka), vendar so tudi takrat veljale precej visoke tolerance. Večji problem s sprožitvijo airbaga je predstavljala vročina oz. slabi kontakti, ki so privedli do neželenih sprožanj.
So pa v začetni dobi AB pri vozilih nižjega razreda res uporabljali zelo preprosto senzoriko (ali naletni senzor ali pa senzor pojemka), vendar so tudi takrat veljale precej visoke tolerance. Večji problem s sprožitvijo airbaga je predstavljala vročina oz. slabi kontakti, ki so privedli do neželenih sprožanj.
Podobne teme
