Dejstvo je, da zdravniki mislijo, da so nekaj več. Veliko se jih za študij odloči iz recimo temu pravih razlogov a je dejtvo, da se premnogi kmalu spremenijo. Pred leti (morda je še, iz zdajšnjih generacij ne poznam nobenega študenta medicine) so medicinci "ustanovili" neke vrste zlati klub - kjer so se zbrali tisti z isto idiotskim prepričanjem, da so nekaj več.
Seveda je bilo precej svetlih izjem, ki so se začeli spraševati o smiselnosti izbire študija, saj so ugotovili, da je preveč posebnežev, ki jim res "niso pasali" in so sramota za medicino na splošno.
Glede organizacije je pa tako, da je v medicini problem v tem, da so zdravniki prepametni, da bi jim kdorkoli svetoval. To se vidi tudi iz tega, da je precej oz. velika večina direktorjev zravstvenih ustanov kar zdravnikov - kar res ni pametno. In, ko kdo drugi predlaga spremembe se uprejo z vsemi štirimi. Sam sem imel z nekaterimi zdravniki dolge debate o tem ali se da optimizirati delo ali ne in vsi so trdili, da ne... je pa zanimivo, da so svoje mišljenje spremenili vsi tisti, ki so sami prišli v situacijo, ko so sami oz. njihove družine potrebovali usluge svojih kolegov.
