Citat:
Uporabnik ceedevita pravi:
za vse amero**** :
http://www.vecer.com/ameriska-skrivna-vojna-v-siriji-6253623
Ameriška skrivna vojna v Siriji
Avtor
Jeffrey D. Sachs, UNIVERZA COLUMBIA, DIREKTOR MREŽE ZDRUŽENIH NARODOV ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ, PROJECT SYNDICATE
Sirska državljanska vojna predstavlja najbolj nevarno in destruktivno krizo na planetu. Od začetka leta 2011 je umrlo že več sto tisoč ljudi, približno deset milijonov Sircev pa je moralo zapustiti svoje domove. Evropo pretresata terorizem samooklicane Islamske države (IS) in politične posledice navala beguncev, ZDA in zaveznice Nata pa so se več kot enkrat nevarno približale neposredni konfrontaciji z Rusijo.
Na žalost je ameriški predsednik Barack Obama v veliki meri dodatno potenciral nevarnost s tem, ko je Američanom in svetovni javnosti prikrival pravo vlogo ZDA v Siriji. Za končanje vojne v Siriji je potrebno iskreno priznanje ZDA o njeni aktualni in v glavnem skrivni vlogi v sirskem konfliktu, ki traja že od leta 2011, vključno s podatki o tem, kdo financira, oborožuje, uri in spodbuja nasprotne strani. Tako razkritje bi pripomoglo k temu, da bi številne države prenehale s svojim nepremišljenim ravnanjem.
Prepričanje, da je Obama ZDA zaščitil pred vpletenostjo v vojno v Siriji, je splošno razširjeno in napačno. Ameriška desnica mu rutinsko očita, da je sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu sicer postavil mejo glede uporabe kemičnega orožja, vendar se je umaknil, ko je sirski predsednik to mejo domnevno prestopil (zadeva je nejasna in še vedno predmet spora, kot marsikaj v Siriji). Eden glavnih kolumnistov časnika Financial Times, ki ponavlja zmotno prepričanje, da se ZDA niso vključile v vojno, je pred kratkim namignil, da je Obama zavrnil nasvet tedanje ameriške zunanje ministrice Hillary Clinton o oborožitvi sirskih upornikov v boju proti Asadu.
Toda od časa do časa se zastor vendarle dvigne. Januarja je New York Times poročal o skrivnem predsedniškem ukazu iz leta 2013, v katerem je Obama ameriški centralni obveščevalni agenciji CIA naročil oborožitev sirskih upornikov. Za izdatno financiranje oboroževanja naj bi bila poskrbela Savdska Arabija, CIA pa naj bi bila po naročilu Obame upornikom nudila organizacijsko podporo in urjenje. Na žalost je bila zgodba kmalu pozabljena, ne da bi jo ameriška vlada natančneje razložila, New York Times pa o tem ni več poročal. Javnost nikoli ni izvedela, kako obsežne so skupne operacije agencije CIA in Savdske Arabije, koliko sredstev ZDA letno namenijo za Sirijo, kakšne vrste orožja Američani, Savdijci, Turki, Katarci in drugi dostavljajo sirskim upornikom, katere skupine prejemajo pomoč v orožju ter kakšna je vloga ameriških vojakov, ameriške letalske pomoči in drugega ameriškega osebja. Ameriška vlada na ta vprašanja ne odgovarja, mainstreamovski mediji pa jih ne postavljajo.
Več kot ducatkrat je Obama Američanom zagotovil, da "ameriški škornji ne bodo stopili na ozemlje Sirije". Vsakih nekaj mesecev pa ameriška vlada javnost s kratkimi sporočili obvesti, da bo v Sirijo napotila posebne vojaške enote. Pentagon rutinsko zanika, da se te enote bojujejo v prvih bojnih vrstah. Med nedavnim bombardiranjem uporniških utrdb na severu Sirije s strani ruske in Asadove vojske pa so ZDA Kremelj obvestile, da z napadi ogroža ameriško vojsko na kopnem. Ameriška javnost o razlogu za njihovo misijo, stroških misije in ameriških nasprotnikih v Siriji ni bila obveščena.
Na podlagi občasnega uhajanja informacij, preiskovalnih poročil, izjav drugih vlad in redkih izjav ameriških funkcionarjev vemo, da ZDA pod vodstvom agencije CIA aktivno sodelujejo v vojni proti Asadu in Islamski državi. Ameriški zavezniki v vojni proti Asadu so Savdska Arabija, Turčija, Katar in druge države iz regije. ZDA so porabile milijarde dolarjev za orožje, urjenje, posebne vojaške enote, zračne napade in logistično pomoč upornikom, med katerimi so tudi tuji plačanci. Ameriški zavezniki so prav tako porabili na milijarde dolarjev. Natančni podatki niso znani.
Ameriška javnost pri teh odločitvah ni mogla sodelovati. Ameriški kongres o tem ni glasoval in ni odobril proračuna. Vloge agencije CIA nikoli niso razložili ali upravičili. Pred domačo ali tujo javnostjo prav tako nikoli niso poskušali upravičiti zakonitosti ameriškega početja v skladu z domačimi ali mednarodnimi zakoni. Predstavniki ameriškega vojaško-industrijskega kompleksa so mnenja, da je tajnost taka, kot mora biti. Prepričani so, da je kongres pred 15 leti, ko je odobril uporabo oborožene sile proti krivcem za napad 11. septembra, ameriškemu predsedniku in vojski dal proste roke za skrivno vojskovanje v državah na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Zakaj bi morale ZDA javno razlagati, kaj počno? To bi po njihovem mnenju le ogrozilo operacije in okrepilo sovražnika. Javnost za to ne rabi vedeti.
Sam pa zagovarjam drugačno stališče. Vojne bi morale predstavljati skrajno možnost in bi morale biti podvržene demokratičnemu nadzoru. V skladu s tem stališčem je ameriška skrivna vojna v Siriji nezakonita po ameriški ustavi (po kateri lahko le kongres razglasi vojno) in po Ustanovni listini Združenih narodov, obenem pa ameriška dvostranska vojna v Siriji predstavlja cinično in neodgovorno igro na srečo. Prizadevanja za zrušenje Asada, ki potekajo pod vodstvom ZDA, niso namenjena zaščiti sirskega prebivalstva, kot sta večkrat namignila Obama in nekdanja zunanja ministrica in zdajšnja predsedniška kandidatka Hillary Clinton, temveč predstavljajo ameriško posredno vojno z Iranom in Rusijo, v kateri Sirija slučajno predstavlja bojišče.
Ta vojna predstavlja veliko večje in nevarnejše tveganje, kot si ameriški posredni vojščaki predstavljajo. Ker so ZDA začele svojo vojno proti Asadu, je Rusija okrepila vojaško pomoč sirskemu režimu. V ameriških mainstreamovskih medijih je vedenje Rusije predstavljeno kot napad: "Le kako si Kremelj drzne ZDA preprečiti strmoglavljenje sirske vlade?" Rezultat tega je vse obsežnejši diplomatski spor z Rusijo, ki bi se lahko zaostril in, morda nenamerno, prerasel v vojaški konflikt.
Ta vprašanja bi morala biti predmet pravnega in demokratičnega nadzora. Prepričan sem, da bi se Američani odločno uprli aktualni ameriški vojni za zrušitev režima v Siriji. Američani si želijo varnost, vključno s porazom IS, vendar obenem priznavajo dolgo in katastrofalno zgodovino ameriških prizadevanj za spremembo režima po svetu, tudi v Afganistanu, Iraku, Libiji, Siriji, Srednji Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji. To je glavni razlog, zakaj ameriška državna varnost ne želi razkriti resnice. Američani bi se namreč prej zavzeli za mir kot za posredno vojno. Obama ima na voljo le še nekaj mesecev, da izboljša svojo politično dediščino. Začne naj z odkritostjo do sodržavljanov.
