Problem mlajših je predvsem v labilnosti. Nimajo obstanka, pričakujejo ogromno, v zameno pa ne dajo nič pametnega. Navajeni so nekih hitrih zgodb in se niti ne znajo poglabljat v probleme, učit na dolgi rok, si poiskat dela, brskat, itd. Pričakujejo dober denar, rokico, ki jih konstantno vodi in jim govori kaj naj delajo ter jih sproti močno hvali in takoj ko jim kaj ni všeč, že iščejo izhod.
Ne prevzemajo odgovornosti, nimajo niti občutka kaj odgovornost je (do strank, sodelavcev, šefov,..), ni samokritike, hitro odnehajo.
Posledično so že v osnovi precej dragi, delodajalec pa za to ceno ne dobi niti približno take kvalitete kot jo je včasih, še manj pa lojalnosti/volje.
In, če nekoga plačuješ precej, ne dobiš pa nazaj dovolj, dodatno pa niti nisi siguren, katera kaplja ga bo pognala v beg iz firme, se začne slaba volja tudi na strani delodajalca. In krog se vrti, nezadovljna sta pa oba.
Saj so starejše generacije naučili tudi kaj dobrega, kot je to, da se vsega pač ne požre, samo so to agendo pripeljali čisto na drug skrajni nivo, ki je kontra produktiven. Trg zdaj raje išče izkušen starejši kader, ki se po novem ceni zelo visoko (pravilno), a imajo še tisti občutek za delo, ki ga mlajši enostavno nimajo.
Še najbolj me moti ravno manjko zagnanosti za delo. Da prideš na delo z mindsetom, da boš tole obvladal, pa če je ne vem kaj. In borbaš, dosežeš/presežeš obstoječi kader, zahtevaš več od delodajalca (pravilno). Sedaj pridejo, se usedejo in čakajo, da vse pride do njih, kar v 90% Slo firm pač ne gre, ker nimaš nad sabo veje ljudi, ki razmišljajo namesto tebe in dajo narisano kaj je za postorit (tisti, ki pa imajo, so to ravno starejši ljudje, ki še vedo kaj delo je).
n1info.si
