Citat:
Bencinski motorji s stranskimi učinki
"Če pogledamo znotraj segmenta motorjev z notranjim izgorevanjem, se je izkoristek Ottovega motorja oziroma bencinskih motorjev dvignil, v veliki meri zaradi neposrednega vbrizgavanja goriva, ki pa je s seboj prineslo tudi težavo izpustov delcev,“ pravi Katrašnik, ki opozarja na pomembno dejstvo, da se je izkoristek Ottovega motorja dvignil, ampak Ottovi motorji trenutno, tako glede na maso kot po številu delcev, izpuščajo podobno delcev kot dizelski motorji.
To dobro vedo tudi pri Evropski komisiji, kjer so sprejeli nova pravila, ki bodo začela veljati že septembrom letos. Tako bodo morali imeti vsi bencinski motorji s sistemom neposrednega vbrizga goriva vgrajen filter trdnih delcev. To pa pomeni tudi podražitev avtomobilov. Tak filter naj bi po analizi Mednarodnega odbora za čisti transport (ICCT) vozilo podražil do 150 evrov.
Vsekakor pa velja, da stara dizelska vozila izpuščajo več škodljivih snovi v ozračje, trdni delci, ki prodrejo globoko v človeška pljuča, pa puščajo strah vzbujajoče posledice: trdi delci povzročajo kronično vnetje dihal, rakava obolenja na dihalih ter bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, alzheimerjevo bolezen, parkinsonovo bolezen.
"Za izboljšanje kakovosti življenja jih moramo v razumnem času spraviti s cest. Če pa gledamo vozila z motorji Euro 6, pa ne vidim nobenega razloga, da bi dajali prednost Ottovim motorjem pred dizelskimi motorji," pravi Katrašnik.
To, da dizel porabi manj goriva in onesnažuje bolj ter da bencinski motor porabi več goriva in onesnažuje manj, ni enačba, ki pije vodo.
"Ne. Obe razliki se zmanjšujeta. Zgodile so se stvari, ki so dizelski motor nepopravljivo spravile v slabo luč. Če bomo v prihodnosti uredili meje izpustov, ta slika ni pravilna. Za dizelsko floto, ki jo zdaj vidimo na cestah, pa je to dokaj realna slika,“ še pravi Katrašnik.