Vrgla plinsko jeklenko iz 7 nadstropja brez buuma
- Ustvarjalec teme Tenforest
- Začetni datum
problem nastane ko se boma izprazni, takrat je možno da ogenj "potegne noter" vendar mislim da majo bombe varnostni ventil ki to prprečuje. pri kakšnem vžigalniku pa je možno da ga raznese če ga kuriš ko se izprazni
OK, se strinjam, da jeklenka ne eksplodira, ampak to, da jo je vrgla dol je malo čudno.
Najprej je hotela zabrisati štedilnik, ker ga ni mogle, je vrgla jeklenko.
Sedaj mene zanima, je najprej zaprla ventil poiskala ključ in odmontirala jeklenko (da je gor levi navoj je verjetno ni motilo, ker ženske vedno šraufajo v napačno smer), ali je vzela nož in prerezala cev - se je tudi precej namatrala.
V tem času bi jo menda že minilo in bi jeklenka ostala v stanovanju. Če je pa to dejansko naredila, je pa kolega lahko samo vesel, da se je znebil psihotične babe in ostal živ.
Najprej je hotela zabrisati štedilnik, ker ga ni mogle, je vrgla jeklenko.
Sedaj mene zanima, je najprej zaprla ventil poiskala ključ in odmontirala jeklenko (da je gor levi navoj je verjetno ni motilo, ker ženske vedno šraufajo v napačno smer), ali je vzela nož in prerezala cev - se je tudi precej namatrala.
V tem času bi jo menda že minilo in bi jeklenka ostala v stanovanju. Če je pa to dejansko naredila, je pa kolega lahko samo vesel, da se je znebil psihotične babe in ostal živ.
Pa sej sem napisal, da jaz temu tud ne verjamem pa me je zanimalo, če je možno.
Kakšnih podrobnosti pa ne vem tako sem slišal ob
revež ima še zdaj ris čez čelo.
Sej drugač je čisto huda geštel 1A v postli menda nora (tak slišu probu nisem
) sam ko se ji utrga sam tečt kar nesejo noge!
Kakšnih podrobnosti pa ne vem tako sem slišal ob
Sej drugač je čisto huda geštel 1A v postli menda nora (tak slišu probu nisem
Ce ima pa baba hud gestel, pa se v postelji je 1A, potem pa se je jeklenka sigurno odbila od tal, celo nazaj do 3 nadstropja
Ognja ne more potegniti v jeklenko, ker je notri nadtlak. Plin ne more zagoret v jeklenki, ker notri ni kisika.
Ko pa jeklenko čisto sprazniš, da se tlak znotraj izenači z zunanjim, bo pa notri tako veliko plina, da ne bo nevarnosti vžiga, kaj šele eksplozije. Če bi v tem primeru prišlo do vžiga v jeklenki, bi ogenj takoj sam od sebe ugasnil, ker bi se kisik v jeklenki takoj porabil. Koncentracija plina v jeklenki bi bila nad zgornjo mejo eksplozivnosti. Zračni tlak pa tudi ne niha toliko, da bi se ustvarili nevarni pogoji za vžig v sami jeklenki.
Potrebno je vedeti, da za eksplozijo rabimo pravo mešanico gorljivega plina ali prahu in kisika. Če je preveč plina ne bo eksplodiralo, če pa je preveč kisika pa tudi ne.
Tisti film z gorečo jeklenko lepo pokaže zakaj je plinska jeklenka manj nevarna od bencinkega rezervoarja.
Ko pa jeklenko čisto sprazniš, da se tlak znotraj izenači z zunanjim, bo pa notri tako veliko plina, da ne bo nevarnosti vžiga, kaj šele eksplozije. Če bi v tem primeru prišlo do vžiga v jeklenki, bi ogenj takoj sam od sebe ugasnil, ker bi se kisik v jeklenki takoj porabil. Koncentracija plina v jeklenki bi bila nad zgornjo mejo eksplozivnosti. Zračni tlak pa tudi ne niha toliko, da bi se ustvarili nevarni pogoji za vžig v sami jeklenki.
Potrebno je vedeti, da za eksplozijo rabimo pravo mešanico gorljivega plina ali prahu in kisika. Če je preveč plina ne bo eksplodiralo, če pa je preveč kisika pa tudi ne.
Tisti film z gorečo jeklenko lepo pokaže zakaj je plinska jeklenka manj nevarna od bencinkega rezervoarja.
Sicer gre za acetilenske jeklenke je pa vseeno poučno: http://www.gasilci-staraloka.com/Zapisniki/ACETILENSKE%20JEKLENKE.pdf
Tudi propan butan jeklenko lahko raznese če je izpostavljena visokim temperaturam.
Acetilen je nekaj povsem drugega. Že pri majhnem tlaku pride do samovžiga. Zato je v jeklenkah raztopljen v acetonu in s sorazmerno majhnim tlakom.
Propan butan v jeklenki je v utekočinjenen stanju. Ravno tako gre za sorazmerno nizek tlek. Malce čez 10 barov. Točnega podatka sedajle ne vem. Jeklenka pa mora v vsakem primeru zdržat vsaj 3 kratno vrednost tega tlaka.
Nekaj povsem drugega je kisikova jeklenka. V tej je kar 180 barov pritiska. To pa že ni več kar tako.
MMG, še resnična prigoda že pokojnega znanca, ki se je zgodila že pred 40 leti. Skupina štirih delavcev v reški ladjedelnici, je opravljala varilsko delo okrog neke ladjie. Vsi skupaj, z orodjem vred, so bili na čolnu in precej pod alko-gasom. Iz vesele zajebancije, podkrepljene s stavo, je ta znanec z macolo mahnil po ventilu kisikove jeklenke in ga v prvem šusu odbil. Nastala je prava štala. Čoln se je prevrnil, jeklenka pa kot zmešan torpedo, cik-cak po luki. Nikoli je niso našli. Vsi akterji pa celi in zdravi, mokri na znotraj in na zunaj.
Propan butan v jeklenki je v utekočinjenen stanju. Ravno tako gre za sorazmerno nizek tlek. Malce čez 10 barov. Točnega podatka sedajle ne vem. Jeklenka pa mora v vsakem primeru zdržat vsaj 3 kratno vrednost tega tlaka.
Nekaj povsem drugega je kisikova jeklenka. V tej je kar 180 barov pritiska. To pa že ni več kar tako.
MMG, še resnična prigoda že pokojnega znanca, ki se je zgodila že pred 40 leti. Skupina štirih delavcev v reški ladjedelnici, je opravljala varilsko delo okrog neke ladjie. Vsi skupaj, z orodjem vred, so bili na čolnu in precej pod alko-gasom. Iz vesele zajebancije, podkrepljene s stavo, je ta znanec z macolo mahnil po ventilu kisikove jeklenke in ga v prvem šusu odbil. Nastala je prava štala. Čoln se je prevrnil, jeklenka pa kot zmešan torpedo, cik-cak po luki. Nikoli je niso našli. Vsi akterji pa celi in zdravi, mokri na znotraj in na zunaj.
Po standardih protieksplozijske zaščite se plini v industriji delijo v tri skupine IIA, IIB in IIC . Ta razvrstitev je narejena glede na minimalno energijo potrebno za vžig plinske atmosfere. Kogar zanima si lahko več o tem prebere tukaj (ATEX guides) .
V tem dokumentu je jasno napisano, da acetilen (skupina IIC) vžge že energija 17 mikro juulov, medtem ko za propan in butan (ta tukaj ni omenjen, vendar skoraj sigurno spada v isto skupino), ki sta v IIA, rabiš vsaj 240 mikro joulov, kar je več kot desetkratnik tistega kar rabiš za acetilen. Poleg tega pa je acetilen raztopljen v acetonu in pride zaradi temperature do razkroja, uplinjanja acetilena in povečevanja tlaka, ki zaradi fizične sile raznese jeklenko s plinom.
Vsega tega pri butanu in propanu ni. O povečevanju temperature pa ena enačba iz fizike pravi da je pri plinih (p*V)/T konstanta. Če predpostavimo, da je pri plinski jeklenki volumen konstanten in da zdrži trikratnik delovnega tlaka, potem se mora temperatura v kelvinih povečati za faktor 3 (iz sobne cca. 300K na 900K oziroma 626,85C), da bo jeklenko razneslo zaradi povečanja temperature. Torej je zelo malo možnosti, da bi jeklenko razneslo zaradi temperature in povečanja tlaka. Če ni plinska jeklenka izpostavljena hudemu požaru, lahko iz nje dobimo le usmerjen plamen (stran od jeklenke) na ventilu ali pa na kakšni morebitni netesnosti.
Da bi pa ustvaril možnost za vžig v izpraznjeni plinski jeklenki (UNP), bi jo moral pa pod tlakom nafilat s kisikom, in notri sprožit iskro. Pa še tukaj rabiš primerno razmerje plina in kisika.
Prosim ne mešat jabolk in hrušk.
V tem dokumentu je jasno napisano, da acetilen (skupina IIC) vžge že energija 17 mikro juulov, medtem ko za propan in butan (ta tukaj ni omenjen, vendar skoraj sigurno spada v isto skupino), ki sta v IIA, rabiš vsaj 240 mikro joulov, kar je več kot desetkratnik tistega kar rabiš za acetilen. Poleg tega pa je acetilen raztopljen v acetonu in pride zaradi temperature do razkroja, uplinjanja acetilena in povečevanja tlaka, ki zaradi fizične sile raznese jeklenko s plinom.
Vsega tega pri butanu in propanu ni. O povečevanju temperature pa ena enačba iz fizike pravi da je pri plinih (p*V)/T konstanta. Če predpostavimo, da je pri plinski jeklenki volumen konstanten in da zdrži trikratnik delovnega tlaka, potem se mora temperatura v kelvinih povečati za faktor 3 (iz sobne cca. 300K na 900K oziroma 626,85C), da bo jeklenko razneslo zaradi povečanja temperature. Torej je zelo malo možnosti, da bi jeklenko razneslo zaradi temperature in povečanja tlaka. Če ni plinska jeklenka izpostavljena hudemu požaru, lahko iz nje dobimo le usmerjen plamen (stran od jeklenke) na ventilu ali pa na kakšni morebitni netesnosti.
Da bi pa ustvaril možnost za vžig v izpraznjeni plinski jeklenki (UNP), bi jo moral pa pod tlakom nafilat s kisikom, in notri sprožit iskro. Pa še tukaj rabiš primerno razmerje plina in kisika.
Prosim ne mešat jabolk in hrušk.
Je moralo pa konkretno goret, da se je jeklenka toliko sgrela da jo je odprlo zaradi tlaka, pa tudi zelo polna je morala bit. To je možno, vendar ob ekstremnih pogojih, temperatura nad 600C.
