Meni se mami ni nikoli vmešavala v kar koli, je pa dobro vedela, kakšen je (moj prvi) in mi je to tudi po koncu zveze povedala. Prvega je spoznala po ene par mesecih zveze, skupaj pa sva bila leto in pol. Očimu ni bil kaj preveč všeč, ampak se ni preveč sekiral, ker se ni počutil ogroženega, saj moj prvi tip ni bil ravno sposoben pri hišnih opravilih (vem, da je smešno, ampak tako si je stari butec predstavljal kriterij "idealnega" zeta).
Drugega sem predstavila po dveh letih in pol. Pri tistem pa je očim ponorel. Stari je bil namreč pri bajti samo zato, da je delal probleme in stroške. Delal ni nikoli nič, zato me še vedno marsikdo čudno pogleda, ko nosim vso prtljago vedno sama okoli (pa verjemte, da je te prtljage vedno preveč in je vedno pretežka) in nikoli ne rabim pomoči (in je tudi ne pričakujem). Ker smo imeli tistega nesposobneža pri hiši, sva mogle z mami pač vse postoriti sami. On ni nikoli nič delal, razen kritiziral. In potem, ko je spoznal mojega sedanjega partnerja se mu je podrl svet. Nikakor ga ni maral in moj je moral marsikaj potrpeti (sploh mi je bilo neugodno, ker so bili njegovi do mene vedno super, moji pa obupni); glavni razlog, da ga ni maral je bil v tem, da zna marsikaj sam postoriti in nam doma lahko ful pomaga, medtem ko stari ni bil sposoben za ničesar. Seveda je šel stari hitro "na svoje", sedaj pa se nahaja v ustanovi, ki je zanj najbolj primerna. Sam ni sposoben živet.
Tisti starši, ki pa znajo sami živeti in želijo svojemu otroku le najboljše, pa ponavadi pustijo, da si otrok sam postelje posteljo (otroci uravnovešenih staršev ponavadi vsaj približno vedo kako izbrati, problem je pri tistih, katerih starši izvajajo stalen pritisk nad otrokom, kar privede do tega, da otrok popade prvega, ki mu stopi na pot (in ta osebek je ponavadi katastrofa) samo zato, da uide od staršev. Ko uvidi, kakšnega partneja je izbral, pa ga ne pusti iz inata, ker ne privošči staršem veselja ali pa nima kam iti; tudi pri 40-ih, ko se ljudje ločujejo, marsikdaj najdejo uteho pri starših - in to bi moralo biti "omogočeno" vsakomur.
Sicer pa domov spet ni potrebno pripeljati ravno vsakogar, ker potem ni čudno, da se ta starim zrola.