Torej, kot vidite sem srečno končal svoje prvo vandranje po Dalmaciji z počitniško prikolico.
Vtisi pozitvni, tako da hvala za pametne nasvete.
Z prikolico je bilo narejenih okoli 1200 kilometrov, na relaciji LJ - Bosiljevo - Zadar in po stari cesti naprej do Makarske ter nazaj po isti poti praktično brez najmanjšega problema. Za najslabši odsek se je za vleko prikolice izkazal del med Ivančno Gorico in Sotestko (z izjemo nekaj krajših odsekov).
Klel sem samo dvakrat, enkra potiho, drugič pa zalo naglas. Razlog je bil v nizkem zadnjem delu avta, kjer sem dvakrat nasedel z kljuko. Enkrat malo v Zadru, ko sem zavijal na parking od trgovine in so me preganjali vatrogasci (ni bilo hujše panike), drugič pa sem nasedel konkretno v šibeniku, kjer je strm klanc navzdol in prehod čez progo v dveh nivojih. Kdor pozna Šibenik, je to tista cesta, ki gre iz centra proti kampu Solaris, tako da raje priporočam malo naokoli in brez problemov (naju je tja zapeljal GPS, pa tud še kšn drug je že klel tam). Posledica je bil precej prekrivljen priklop za štrom in podrajsano korito od rezerve, k sreči nič bolj groznega.
Z samo vleko ni bilo problemov, hitrosti pa sem se držal po avtocesti tja do 100 na regionalkah pa okoli 80, pač kolikor je dopuščala moč, nisem pa bil nikoli v napoto hehe.
Rikverc ni bil problem, ko sem le prepričal drago, da je veliko mrtvih kotov in da naj se raje malo bolj dere, kot da misli kako dobro maha
.
S prtljago nisem pretiraval, tako da je bil avto praktično prazen, vode v prkoli ni bilo, vse ostalo pa sem dal kar v torbah nad kolo, kot rečeno pa sva šla z zelo malo prtljage, saj je bilo samo en teden.
Malo me je motilo še škripanje kljuke, je pa res, da bunka ni bila podmazana niti malo in je vse skupaj bilo bolj na suho.
Kar je še omembe vredno so dodatni špegli in to, da se pač naučiš gledat v praktično vse štiri, z notranjim pa sem itak videl samo masko prikolice in spodnji rob šipe.
Še enkrat hvala za nasvete, sedaj se že lahko pridružim tistim, ki jih dajete, ni jih veliko, so pa