Motiš se. Sistem razvija ljubljanska FE in testirajo uspešno če kar nekaj časa (vsaj tako mi je zaupal asistent na faksu). Kdaj točno so štartal, koliko je/ni zadeva že na koncu ne vem, bi se dalo pa povprašat...
lp
lp
Vinjete bodo, vsaj nekaj časa
- Ustvarjalec teme Odisej
- Začetni datum
Mene pa zanima pri tem slavnem satelitskem sistemu, če se je že kdo kaj povedal o njem s stališča človekovih pravic? To je namreč sistem velikega brata, ki te lahko nadzira povsod in ne samo na AC-ju, za kar je namenjen. Zaradi tega je vinjeta, ob primerni ceni, najbolj sprejemljiv način pobiranja cestnine. Dober je tudi sistem ABC, ob predpostavki, da bi se cestninilo v prostem prometnem toku brez ustavljanja ali zmanjševanja hitrosti. Najbolj preprost sistem je pa tisti iz Lonodona, kamera ki te posname, kje zapelješ na AC in kje greš dol iz AC, na podlagi tega plačaš cestnino na kakšni bencinski ali kaj podobnega.
Trenutni ABC sistem so testirali kar precej časa v normalnem prometu, preden je šel v širšo uporabo. Še nisem pa slišal za šoferja tovornjaka, ki bi testiral trenuten sistem. To pa bi že počasi morali. Če ne drugega, bi moralo biti na voljo vsaj nekaj informacij za širšo javnost. Pa jih ni.
Citat:
Uporabnik Apachi pravi:
Obrnimo vprašanje...Citat:
Uporabnik sanco pravi:
ksz
V službo se vozim približno 5km po avtocesti in ne plačam cestnine. To pomeni, da bom moral plačat cirka 200€ letno za jebenih par km. Ni mi to všeč
Ti se voziš po AC pa ti je ni treba plačat, jaz se vozim po AC pa jo moram plačat.
Torej sem po domače povedano diskreditiran in tudi po ustavi torej nisva enaka.
To je trenutno isto kot s cigani ki dobijo hiše, vodovod, sredstva za kurjavo itd... pa še vedno kradejo... normalni ljudje pa ne dobijo nič.
Zakaj bi se torej v LJ vozili zastonj, okoli pa vsi plačevali?
jst se vozim 5km po AC ti pa 200km. Nisem jst kriv, če darsovci niso postavli cestninske postaje.
Ker me v štirih letih policaji še niso ustavili, je torej statistika na moji strani in je ne bom kupil
A to pa ni veliki brat, al kaj?
Če te hočjo sledit, te že danes, če ne drugače, pa po GSM.
Strinjam se z vinjetami IN satelitskim cestninjenjem. Če koristiš AC, jo plačaj. Ne pa, da greš dol npr. na Brniku in v Vodicah spet nazaj, samo, da obvoziš cestnino. Iz Jesenic do Ljubljane z manjšim ovinkom in prišparaš 1,6€. Komur se da, naj, jaz raje plačam in se peljem po AC brez slabe vesti. Komaj čakam, da te zastonjkarje zjebejo.
Cestnino, ki jo plačaš pri registraciji, pa porabijo za vzdrževanje vseh cest, tudi lokalnih. In prav je tako - če uporabljaš državno infrastrukturo, ki jo je potrebno vzdrževat, flikat, označevat, plužit in posipat itd, plačaj.
Je kar veliko za prebrat, pa vseeno
V današnjih časih se družba vedno bolj zaveda posledic, ki jih ima promet na okolje (izpušni plini, nesreče, gradnja cest,itd.). Iz tega naslova je vedno več storjenega na posodabljanju (avto)cestne infrastrukture, uvajanju novih tehnologij, povečanju varnosti, zmanjšanju emisij, itd. V Evropi cestnina ne služi le kot instrument za gradnjo in vzdrževanje avtocest, pač pa vse bolj postaja ukrep prometne politike za porazdelitev in usmerjanje prometa iz preobremenjenih avtocest na bistveno manj obremenjen sistem javnega transporta (železnice, javni prevozi) ter varovanje okolja sistem Road Pricing (različna višina cestnine glede na prometne obremenitve)
ABC ali Avtomatsko Brezgotovinsko Cestninjenje (ang. ETC- Electronic Toll Collection), v Sloveniji poznamo že dobrih 12 let. V tem obdobju, je Slovenija že dohitela najrazvitejše države, z vidika elektronskega cestninjenja, kot sta Italija in Francija.
Z uvedbo elektronskega cestninjenja se je na slovenskih avtocestah povečala prepustnost po stezah na cestninskih postajah, kar pa pomeni da so se niso zmanjšali le negativni vplivi na okolico (onesnaževanje), pač pa tudi uporabnikov čas in zastoji, do katerih pride zlasti v turistični sezoni.
Na to kaže dejstvo, da lahko steza, kjer je v uporabi ročno cestninjenje v eni uri obdela cca. 200 voznikov, medtem ko se ta številka pri elektronskem cestninjenju povzpne na cca. 1200 voznikov.
Obeti za prihodnost pa so še boljši.
Gospod Dean Harda, podsekretar v direktoratu za ceste ministrstva za promet, pogosto omenja leti 2009 in 2010, ko naj bi začel delovati nov sistem elektronskega cestninjenja, brez zamudnega ustavljanja na cestninskih postajah. Leta 2009 naj bi sprva ta sistem deloval samo za komercialen prevoz, nekje do leta 2010 pa tudi za osebni promet. Vendar pa bi bil sistem v celoti delujoč šele leta 2011, ko naj bi bilo v celoti vzpostavljeno plačevanje cestnine brez ustavljanja.
Sistem bi deloval po principu prevoženih kilometrov. Naprava bi, ko bi avto preko senzorjev vstopil na avtocesto, preko GPS-a locirala avto in mu »sledila« do izstopa iz avtoceste. Cena za prevožen kilometer bi bila v času prometnih konic dražja, prav tako pa bi se anomalija pokazala tudi pri dnevni oz. nočni vožnji.
Poraja pa se vprašanje kako bi vse to potekalo?
Plačevanje cestnine bi potekalo, tako kot plačevanje npr. mobitel računa. S ponudnikom storitve bi sklenili neke vrste naročniško razmerje za uporabo avtocestnega sistema. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da naprava nebi kazala natančne lokacije avta in bi bilo za anonimnost uporabe avtocestnega omrežja poskrbljeno, pač pa bi beležila le količino prevoženih kilometrov. Natančna lokacija bi se v komunikacijskem centru izpisala le v primeru t.i. klica v sili, ko bi sistem zaznal sproženje zračnih blazin. Na ta način strokovnjaki ocenjujejo, da bi po celotni Evropi lahko rešil od 4.000 pa tja do 5.000 življenj, kar seveda ni nezanemarljivo število.
Pa še za kakšen dodaten info .. http://www.logina.net/raziskave/elektronsko_cestninjenje_slo.php
In še nekaj z Darsove spletne strani:
Evropska unija ima izrazito negativno stališče do pavšalne cestnine in le izjemoma, za prehodno obdobje, dopušča uvedbo tega sistema. Pavšalni sistem cestninjenja do uporabnikov namreč ni pravičen, kar zmanjšuje tudi njegovo ekonomsko učinkovitost. Stimulativno vpliva tudi na rast prometa, kar je v nasprotju s smernicami Evropske unije po obvladovanju rasti prometa.
Nekatere evropske države, ki nimajo zgrajenih cestninskih postaj (Avstrija, Češka), so se odločile za začasno uvedbo vinjet (pavšalna cestnina) kot prehodne faze do uvedbe avtomatskega načina cestninjenja. Osebna vozila do 3,5 tone tako morajo biti na avtocestah v Avstriji opremljena z vinjeto, poleg tega pa se za uporabo okoli 10 % avstrijskega avtocestnega omrežja plačuje tudi cestnina (za predore, alpske prelaze ipd.). Za vozila nad 3,5 tone velja v Avstriji od 1.1.2004 elektronski cestninski sistem v prostem prometnem toku ("go-box").
Druge države (npr. Norveška) pa intenzivno sodelujejo v raziskovalnih projektih o elektronskem načinu plačevanja cestnine v prostem toku (DSRC, GPS, ADS, idr.). Nemčija je s 1.1.2005 za tovorna vozila, katerih skupna dovoljena teža presega 12 ton, uvedla elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku s pomočjo naprave v vozilu (OBU, on board unit) in satelitskih signalov (GPS). Tudi v Švici, ki ima uvedeno pavšalno cestnino/vinjete, deluje za tovorna vozila sistem za avtomatsko cestninjenje. Cestnina se tako za tovorna vozila ne obračunava pavšalno, temveč skladno z dejansko prevoženimi kilometri.
Evropske države z že uvedenim sistemom cestninjenja na avtocestah (Italija, Francija, Španija, Portugalska, Slovenija, idr.) so glede na obstoječe izkušnje in kapacitete prve pričele uvajati sisteme za avtomatsko cestninjenje. Ostale države jim skladno z usmeritvami Evropske unije sledijo. Trenutno se v državah Evropske unije izvajajo številni raziskovalni projekti s ciljem poenotenja cestninskih sistemov v državah članicah in klasifikacije znotraj avtomatskih sistemov za cestninjenje, kar bo povečalo moč evropskega gospodarstva, zmanjšalo probleme prostega prehoda blaga in ljudi znotraj enotnega evropskega prostora, kamor kot članica EU spada tudi Slovenija in nenazadnje realiziralo evropsko politiko cestninjenja.
V današnjih časih se družba vedno bolj zaveda posledic, ki jih ima promet na okolje (izpušni plini, nesreče, gradnja cest,itd.). Iz tega naslova je vedno več storjenega na posodabljanju (avto)cestne infrastrukture, uvajanju novih tehnologij, povečanju varnosti, zmanjšanju emisij, itd. V Evropi cestnina ne služi le kot instrument za gradnjo in vzdrževanje avtocest, pač pa vse bolj postaja ukrep prometne politike za porazdelitev in usmerjanje prometa iz preobremenjenih avtocest na bistveno manj obremenjen sistem javnega transporta (železnice, javni prevozi) ter varovanje okolja sistem Road Pricing (različna višina cestnine glede na prometne obremenitve)
ABC ali Avtomatsko Brezgotovinsko Cestninjenje (ang. ETC- Electronic Toll Collection), v Sloveniji poznamo že dobrih 12 let. V tem obdobju, je Slovenija že dohitela najrazvitejše države, z vidika elektronskega cestninjenja, kot sta Italija in Francija.
Z uvedbo elektronskega cestninjenja se je na slovenskih avtocestah povečala prepustnost po stezah na cestninskih postajah, kar pa pomeni da so se niso zmanjšali le negativni vplivi na okolico (onesnaževanje), pač pa tudi uporabnikov čas in zastoji, do katerih pride zlasti v turistični sezoni.
Na to kaže dejstvo, da lahko steza, kjer je v uporabi ročno cestninjenje v eni uri obdela cca. 200 voznikov, medtem ko se ta številka pri elektronskem cestninjenju povzpne na cca. 1200 voznikov.
Obeti za prihodnost pa so še boljši.
Gospod Dean Harda, podsekretar v direktoratu za ceste ministrstva za promet, pogosto omenja leti 2009 in 2010, ko naj bi začel delovati nov sistem elektronskega cestninjenja, brez zamudnega ustavljanja na cestninskih postajah. Leta 2009 naj bi sprva ta sistem deloval samo za komercialen prevoz, nekje do leta 2010 pa tudi za osebni promet. Vendar pa bi bil sistem v celoti delujoč šele leta 2011, ko naj bi bilo v celoti vzpostavljeno plačevanje cestnine brez ustavljanja.
Sistem bi deloval po principu prevoženih kilometrov. Naprava bi, ko bi avto preko senzorjev vstopil na avtocesto, preko GPS-a locirala avto in mu »sledila« do izstopa iz avtoceste. Cena za prevožen kilometer bi bila v času prometnih konic dražja, prav tako pa bi se anomalija pokazala tudi pri dnevni oz. nočni vožnji.
Poraja pa se vprašanje kako bi vse to potekalo?
Plačevanje cestnine bi potekalo, tako kot plačevanje npr. mobitel računa. S ponudnikom storitve bi sklenili neke vrste naročniško razmerje za uporabo avtocestnega sistema. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da naprava nebi kazala natančne lokacije avta in bi bilo za anonimnost uporabe avtocestnega omrežja poskrbljeno, pač pa bi beležila le količino prevoženih kilometrov. Natančna lokacija bi se v komunikacijskem centru izpisala le v primeru t.i. klica v sili, ko bi sistem zaznal sproženje zračnih blazin. Na ta način strokovnjaki ocenjujejo, da bi po celotni Evropi lahko rešil od 4.000 pa tja do 5.000 življenj, kar seveda ni nezanemarljivo število.
Pa še za kakšen dodaten info .. http://www.logina.net/raziskave/elektronsko_cestninjenje_slo.php
In še nekaj z Darsove spletne strani:
Evropska unija ima izrazito negativno stališče do pavšalne cestnine in le izjemoma, za prehodno obdobje, dopušča uvedbo tega sistema. Pavšalni sistem cestninjenja do uporabnikov namreč ni pravičen, kar zmanjšuje tudi njegovo ekonomsko učinkovitost. Stimulativno vpliva tudi na rast prometa, kar je v nasprotju s smernicami Evropske unije po obvladovanju rasti prometa.
Nekatere evropske države, ki nimajo zgrajenih cestninskih postaj (Avstrija, Češka), so se odločile za začasno uvedbo vinjet (pavšalna cestnina) kot prehodne faze do uvedbe avtomatskega načina cestninjenja. Osebna vozila do 3,5 tone tako morajo biti na avtocestah v Avstriji opremljena z vinjeto, poleg tega pa se za uporabo okoli 10 % avstrijskega avtocestnega omrežja plačuje tudi cestnina (za predore, alpske prelaze ipd.). Za vozila nad 3,5 tone velja v Avstriji od 1.1.2004 elektronski cestninski sistem v prostem prometnem toku ("go-box").
Druge države (npr. Norveška) pa intenzivno sodelujejo v raziskovalnih projektih o elektronskem načinu plačevanja cestnine v prostem toku (DSRC, GPS, ADS, idr.). Nemčija je s 1.1.2005 za tovorna vozila, katerih skupna dovoljena teža presega 12 ton, uvedla elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku s pomočjo naprave v vozilu (OBU, on board unit) in satelitskih signalov (GPS). Tudi v Švici, ki ima uvedeno pavšalno cestnino/vinjete, deluje za tovorna vozila sistem za avtomatsko cestninjenje. Cestnina se tako za tovorna vozila ne obračunava pavšalno, temveč skladno z dejansko prevoženimi kilometri.
Evropske države z že uvedenim sistemom cestninjenja na avtocestah (Italija, Francija, Španija, Portugalska, Slovenija, idr.) so glede na obstoječe izkušnje in kapacitete prve pričele uvajati sisteme za avtomatsko cestninjenje. Ostale države jim skladno z usmeritvami Evropske unije sledijo. Trenutno se v državah Evropske unije izvajajo številni raziskovalni projekti s ciljem poenotenja cestninskih sistemov v državah članicah in klasifikacije znotraj avtomatskih sistemov za cestninjenje, kar bo povečalo moč evropskega gospodarstva, zmanjšalo probleme prostega prehoda blaga in ljudi znotraj enotnega evropskega prostora, kamor kot članica EU spada tudi Slovenija in nenazadnje realiziralo evropsko politiko cestninjenja.
No, glede preizkupanja se nekaj dogaja.
Ampak na ministrstvu se pa ravno ne. In ravno tam bi se moralo. Recimo roaming in interoperabilnost, ko bodo te škatlice velikosti avtoradia (upam da bodo manjše v prosti uporabi), da bodo kompatibilne in uporabne tudi drugje po Evropi. Ampak se mi zdi, da se naši kaj dosti ne pogajajo, saj še dobljenih evropskih sredstev za prometno infrastrukturo ne znajo zmeraj porabit. Kaj šele, da bi kaj bolj zahtevnega premaknili z mrtve točke - torej interoperabilnost cestninskih sistemov. In ravno zato bo avgust 2009 predvsem datum, ko bo dokončan osnovni avtocestni križ in ne kaj drugega.
Ampak na ministrstvu se pa ravno ne. In ravno tam bi se moralo. Recimo roaming in interoperabilnost, ko bodo te škatlice velikosti avtoradia (upam da bodo manjše v prosti uporabi), da bodo kompatibilne in uporabne tudi drugje po Evropi. Ampak se mi zdi, da se naši kaj dosti ne pogajajo, saj še dobljenih evropskih sredstev za prometno infrastrukturo ne znajo zmeraj porabit. Kaj šele, da bi kaj bolj zahtevnega premaknili z mrtve točke - torej interoperabilnost cestninskih sistemov. In ravno zato bo avgust 2009 predvsem datum, ko bo dokončan osnovni avtocestni križ in ne kaj drugega.
ravno danes bral da se bojijo da bo DURS "uporabil" podatke.... isto Milica... to bi znala bit kriza...
meni ni vsec sat. nadzor... vse prevec ratujemo "big brother" svet...
meni ni vsec sat. nadzor... vse prevec ratujemo "big brother" svet...
Že res, da lahko dobijo podatke, ampak se morajo za to malo bolj potrudit.
Pregledat posnetke, prebrat tablice, ... kar verjetno ni tako enostavno.
S tem satelitskim nadzorom bo pa samo ime odtipkal in v trenutku vedel,
da si prejšnji vikend šel na Trojane po krofe, včeraj pa v Novo Gorico na pico.
In kmalu bodo ti podatki dostopni tudi ostalim zainteresiranim državnim
organom in podobnim. Recimo davkarija, bojo kontrolirali potne naloge,
policaji ti bodo na koncu meseca poslali položnico za prehitro vožnjo,...
Pregledat posnetke, prebrat tablice, ... kar verjetno ni tako enostavno.
S tem satelitskim nadzorom bo pa samo ime odtipkal in v trenutku vedel,
da si prejšnji vikend šel na Trojane po krofe, včeraj pa v Novo Gorico na pico.
In kmalu bodo ti podatki dostopni tudi ostalim zainteresiranim državnim
organom in podobnim. Recimo davkarija, bojo kontrolirali potne naloge,
policaji ti bodo na koncu meseca poslali položnico za prehitro vožnjo,...
joj, kok mi grejo taki na jetra, k se guzijo na izvozu pred letališčem potem pa hop skozi vodice. Pa jeseniške tablce. Mislim, dnevno prevozi 120+ km po avtocesti, za to bi recimo v naši firmi dobil povrnjeno 10% od cene 95 oktanskega bencina * 120. (po domače povedano, plačajo ti tako, kot da ti avto kuri 10l/100km) Kar pomeni da na dan dobi 12,8 € povrnjenih stroškov za prevoz. Če ma porabo 7-8 litrov, s tem prihrani vsaj 3 evre, kar bi z lahkoto dal za cestnino.
In kaj je tukaj slabega? Nič.
Če ti kdo ukrade avto, bodo lahko pogledali, kje vse je bil od trenutka kraje (pa do odstranjevanja sledilne naprave). Tako bodo tudi zavarovalnice lažje ugotavljale ali so ti res ukradli avto ali jih ti le malo natehuješ.
Ko kdo oropa banko in uide z avtom, mu lahko po pregledu logov potrkajo na vrata, če lahko vrne denar.
In še malo za šalo in malo za hec - ko greš nekam na žurko in parkiraš bogu izza nogu, potem pa pozabiš kje si parkiral, ti tak sistem (seveda za ustrezno plačilo) pove kje te tvoj autoček čaka...
