O poskusu ugrabitve?
Iskreno povedano mi je zdaj kar nekoliko žal, da sem to sploh omenil. O tem dogodku nikoli ne govorim, oziroma sem ga povedal zelo malokrat in zelo malo osebam. Prvič sploh, sem to povedal svoji mami, ko sem bil star že nekje 38-40 let...
Bil sem pa skupaj z 2 leti starejšim prijateljem in noben od naju takrat in še dolgo po tem ni nikomur povedal o dogodku. Mislim, da sva se takrat predvsem bala, da nama starši nebi več dovoli biti sama zunaj.
Sicer je šlo za čisto klasično foro z vabilom v avto na vožnjo za en krog. Danes, ko pomislim na ta dogodek imam občutek, da je šlo takrat to za organizirano skupino z vpeljanim poslom. Pripeljali so se namreč v luksuznem zelo vpadljivem avtomobilu, ki ga do takrat še nikoli nisem videl. Res takrat pri nas praktično nihče ni imel takšnega avtomobila. V njem sta bila najmanj dva moška. Šofer, ki ga nisem videl in ni nič govoril. In starejši gospod v obleki na zadnjih sedežih kateri je odprl zadnja desna vrata in naju je prijazno ogovoril. Vprašal je če nama je avto všeč in itak sva bila navdušena. Potem se je presedel na levo stran zadnje klopi in naju povabil na vožnjo. Jaz sem si želel na vožnjo ampak sva se nekaj obotavljala. Gospod naju je prepričeval, da gremo samo en krog, da bomo takoj nazaj. Da nihče ne bo vedel.... da naj ne skrbiva... da oči in mami ne bosta huda...Tu se imam precej za zahvalit prijatelju, ki je en moment odločno rekel, da ne gre. Jaz pa sem bil še nekoliko neodločen, to je očitno moški videl in povabil samo mene. Prijatelj pa naj kar tukaj počaka, saj bomo takoj nazaj... Jaz sem bil že odločen da vstopim in sem se še obrnil k prijatelju in rekel nekaj v smislu, a si ziher da ne greš? A boš tuki sam čakal? Pogledal me je in rekel ne it in me prijel za roko in rahlo potegnil nazaj... pogledal sem gospoda v avtu, ki se je z lepimi besedami še kar trudil, da me na vsak način zvabi v avto...omenjal je še neke sladkarije, ki jih ima in jih bom dobil med vožnjo...Takrat mi je verjetno naredilo en klik v glavi in sem rekel, če ne gre prijatelj zraven tudi jaz ne grem.... Očitno je tip dojel da ne bo ratalo in brez besed zaprl vrata in avto je hitro odpeljal...Takoj po tem sem bil kar malo jezen na prijatelja, ker sem si res želel peljati s tistim avtomobilom.
Od tega je že cca 40 let kako točno se spomnim dogodka ne vem ampak nekako tako je bilo.
Iskreno povedano mi je zdaj kar nekoliko žal, da sem to sploh omenil. O tem dogodku nikoli ne govorim, oziroma sem ga povedal zelo malokrat in zelo malo osebam. Prvič sploh, sem to povedal svoji mami, ko sem bil star že nekje 38-40 let...
Bil sem pa skupaj z 2 leti starejšim prijateljem in noben od naju takrat in še dolgo po tem ni nikomur povedal o dogodku. Mislim, da sva se takrat predvsem bala, da nama starši nebi več dovoli biti sama zunaj.
Sicer je šlo za čisto klasično foro z vabilom v avto na vožnjo za en krog. Danes, ko pomislim na ta dogodek imam občutek, da je šlo takrat to za organizirano skupino z vpeljanim poslom. Pripeljali so se namreč v luksuznem zelo vpadljivem avtomobilu, ki ga do takrat še nikoli nisem videl. Res takrat pri nas praktično nihče ni imel takšnega avtomobila. V njem sta bila najmanj dva moška. Šofer, ki ga nisem videl in ni nič govoril. In starejši gospod v obleki na zadnjih sedežih kateri je odprl zadnja desna vrata in naju je prijazno ogovoril. Vprašal je če nama je avto všeč in itak sva bila navdušena. Potem se je presedel na levo stran zadnje klopi in naju povabil na vožnjo. Jaz sem si želel na vožnjo ampak sva se nekaj obotavljala. Gospod naju je prepričeval, da gremo samo en krog, da bomo takoj nazaj. Da nihče ne bo vedel.... da naj ne skrbiva... da oči in mami ne bosta huda...Tu se imam precej za zahvalit prijatelju, ki je en moment odločno rekel, da ne gre. Jaz pa sem bil še nekoliko neodločen, to je očitno moški videl in povabil samo mene. Prijatelj pa naj kar tukaj počaka, saj bomo takoj nazaj... Jaz sem bil že odločen da vstopim in sem se še obrnil k prijatelju in rekel nekaj v smislu, a si ziher da ne greš? A boš tuki sam čakal? Pogledal me je in rekel ne it in me prijel za roko in rahlo potegnil nazaj... pogledal sem gospoda v avtu, ki se je z lepimi besedami še kar trudil, da me na vsak način zvabi v avto...omenjal je še neke sladkarije, ki jih ima in jih bom dobil med vožnjo...Takrat mi je verjetno naredilo en klik v glavi in sem rekel, če ne gre prijatelj zraven tudi jaz ne grem.... Očitno je tip dojel da ne bo ratalo in brez besed zaprl vrata in avto je hitro odpeljal...Takoj po tem sem bil kar malo jezen na prijatelja, ker sem si res želel peljati s tistim avtomobilom.
Od tega je že cca 40 let kako točno se spomnim dogodka ne vem ampak nekako tako je bilo.
