Venezuela

Uporabnik Hanzi je napisal:

membrain
Ja spomnim se tecaja 7din za marko. Samo povej kje si lahko kupil marke po tem tecaju?
.

Klikni za razširitev

Marke po tečaju 7 din za marko si lahko kupil v vsaki banki. Markovič je uvedel konvertibilni dinar in ga vezal na marko.

Uporabnik netko je napisal:

Dobr ti zdej govoris kot da je bila jugoslavija samo leta 91 in se to le takrat ko si ti dobival 800 eurov place...

Klikni za razširitev

leto 91 sem omenil zato, ker so mediji pisali o povprečni plači 43€ v letu 1991. Kar je debela laž. Pisal pa sem v kontekstu, da zelo verjetno tudi za Venezuelo tako lažejo - (tiste plenice).
So bile plače v jugi skozi leta različne, samo nikoli še zdaleč ne ne blizu 43€. Tudi tista tabela od sasa malo višje je zlagana.
Jan 1990, ko je bil tečaj fiksiran na 7:1, sem zaslužil 11.000 din, kar je 785 eur, v tabeli pa povprečje 295 eur. Leto prej pa celo samo 63 eur. Povsem zlagano. Niso se plače v enem leti v eurih povečale za 5x.

Uporabnik membrain je napisal:

leto 91 sem omenil zato, ker so mediji pisali o povprečni plači 43€ v letu 1991. Kar je debela laž. Pisal pa sem v kontekstu, da zelo verjetno tudi za Venezuelo tako lažejo - (tiste plenice).
So bile plače v jugi skozi leta različne, samo nikoli še zdaleč ne ne blizu 43€. Tudi tista tabela od sasa malo višje je zlagana.
Jan 1990, ko je bil tečaj fiksiran na 7:1, sem zaslužil 11.000 din, kar je 785 eur, v tabeli pa povprečje 295 eur. Leto prej pa celo samo 63 eur. Povsem zlagano. Niso se plače v enem leti v eurih povečale za 5x.

Klikni za razširitev

Si pogledal za katero podrocje je bilo racunano povprecje oz kaksna je metodologija izracuna? Nisi, edino kar bos ucinkovito vztrajal da je v jugi bilo super ker si imel 785 eur place. Res je 43 in 63 sta hudo za lase privlecena 295 pa ze ni nemogoce oz se nebi zacudil ce bi bilo se kaj manj. Kaj ti mislis, da bi ljudje s povprecjem 800 eur in nizkimi cenami kot so bile hodili v tujino za bolsim zasluzkom in se plebiscitarno odlocili oditi iz juge?

Uporabnik netko je napisal:

Si pogledal za katero podrocje je bilo racunano povprecje oz kaksna je metodologija izracuna? Nisi, edino kar bos ucinkovito vztrajal da je v jugi bilo super ker si imel 785 eur place. Res je 43 in 63 sta hudo za lase privlecena 295 pa ze ni nemogoce oz se nebi zacudil ce bi bilo se kaj manj. Kaj ti mislis, da bi ljudje s povprecjem 800 eur in nizkimi cenami kot so bile hodili v tujino za bolsim zasluzkom in se plebiscitarno odlocili oditi iz juge?

Klikni za razširitev

Vem po kakšni metodologiji so to računali. Po popolnoma zgrešeni, lažnivi in zavajajoči. Hoteli so pokazat, v kakšni bedi smo živeli v socializmu in koliko smo pri plačah in standardu napredovali v demokraciji.
In če so nam, ko se še spomnimo situacije pripravljeni tako debelo lagat, kako šele lažejo o Venezueli, Kubi, S. Koreji...

Pa še nekaj mi ni jasno. Kako je Maduro bil izvoljen na nedemokratičnih volitvah, parlament pa na istih demokratično? Khmmm, če so bile volitve nedemokratične, zakaj to ne velja za parlament in onratno? Oz, kako so sploh lahko v socializmu volitve demokrtične, kot poudarjajo pri izvolitvi Guaida.

Uporabnik membrain je napisal:

Marke po tečaju 7 din za marko si lahko kupil v vsaki banki. Markovič je uvedel konvertibilni dinar in ga vezal na marko.

Klikni za razširitev

Ufff, tukaj sem bil pa premlad da bi ti lahko z gotovostjo kontriral.
Kako dolgo si dobival marke po tem tecaju. En dan?
Potem pa spet trznica (arkade) ljubljana?
Vem da je markovic? Enkrat lepo 4 nicle vzel denarju in je puncka iz 100.000. padla na 10. Cca 100 jurjev je l. 88/89 stalo rogovo kolo na 10 prestav. Se zdaj caka na odvoz pri starsih.
http://www.mastatrade.si/bankovci/jugoslavija/sfrj/100000-dinarjev-1989-unc#
Pa se oba bankovca na isti sliki, samo nekoliko manjsi je tisti ki ima 4 nule manj.
Tako da zgodbici o marki za 7 dinarjev na vsaki banki ne verjamem. Inflacijo smo imeli nekje blizu rekorda, najbvrz pa najvisjo v tistem casu v evropi.

Uporabnik Hanzi je napisal:

Ufff, tukaj sem bil pa premlad da bi ti lahko z gotovostjo kontriral.
Kako dolgo si dobival marke po tem tecaju. En dan?
Potem pa spet trznica (arkade) ljubljana?
Vem da je markovic? Enkrat lepo 4 nicle vzel denarju in je puncka iz 100.000. padla na 10. Cca 100 jurjev je l. 88/89 stalo rogovo kolo na 10 prestav. Se zdaj caka na odvoz pri starsih.
http://www.mastatrade.si/bankovci/jugoslavija/sfrj/100000-dinarjev-1989-unc#
Pa se oba bankovca na isti sliki, samo nekoliko manjsi je tisti ki ima 4 nule manj.
Tako da zgodbici o marki za 7 dinarjev na vsaki banki ne verjamem. Inflacijo smo imeli nekje blizu rekorda, najbvrz pa najvisjo v tistem casu v evropi.

Klikni za razširitev

Se vidi da si premlad, in mešaš obdobja.
Marko po tem tečaju nisi kupoval en dan, ampak od januarja 1990 pa do novembra. In si jih dobil v vsaki banki. Potem je skočila na nekaj čez 8. naslednje leto do tolarjev pa še nekaj. In tudi tolar ni bil imun pred inflacijo, v nasprotju z mišljenjem nekaterih. Ti še danes ne verjameš, da se je marke kupovalo v banki? Tudi mi nismo verjeli, ko smo po TV gledali Markoviča ko je mahal z dinarji v roki in rekel, da je to konvertibilni dinar. Ampak smo se naslednji dan prepričali v banki, da je res.

Tiste zgodbe o hiperinflaciji so malce starejšega datuma. in črtanje štirih ničel je posledica 25-letne inflacije iz prejšnjih let.
Ja, Markovič je črtal 4 nule, in je tisto tvoje kolo iz 100.000 din potem stalo 10 din. V bistvu to ne spremeni nič, le lažje je računat z manjšimi ciframi, kot z miljoni.

89' sem mel cca 1100 DEM pripravniške plače, vmes vojska, 91' nadaljevanje pripravništva v isti firmi z cca 700 DEM pripravniške plače. Tudi kasneje ni bila bistveno večja več.

Uporabnik wilburxxx je napisal:

89' sem mel cca 1100 DEM pripravniške plače, vmes vojska, 91' nadaljevanje pripravništva v isti firmi z cca 700 DEM pripravniške plače. Tudi kasneje ni bila bistveno večja več.

Klikni za razširitev

Po katerem tečaju? Kolikor se spomnim je bil takrat uradni tečaj krepko pod tržnim (črnim). Sicer pa sploh nisi mogel uradno kupiti deviz, če me spomin ne vara.

membrain Ne bom ti oporekal, sem mislil da si sodec na cestne objave mlajsi.

Uporabnik Peter Klepec je napisal:

Po katerem tečaju? Kolikor se spomnim je bil takrat uradni tečaj krepko pod tržnim (črnim). Sicer pa sploh nisi mogel uradno kupiti deviz, če me spomin ne vara.

Klikni za razširitev

Tudi jaz imam tako v spominu, membrain pa pravi da je bilo leta 90 neomejeno mark na banki

Vem da se je v času Markoviča vse obrnilo na glavo, dejansko pa res ne vem kako je bilo po letih.

Sem šla gledat na Wikipedijo, kjer piše:

Markovićeve ekonomske reforme[uredi VE | uredi]
Marković je u saveznoj Skupštini SFRJ, 1989. godine, iznio ambiciozan program gospodarske reforme s osnovnim ciljem, obaranjem hiperinflacije. Naime, tada je, potkraj 1989. godine, inflacija dosegnula nevjerovatnih 2679 % godišnje.[13] Prilikom posjeta Americi, na poziv tadašnjeg predsjednika George H. W. Busha, Marković je pregovorao s Međunarodnim monetarnim fondom o ekonomskim reformama u Jugoslaviji, tražeći potporu za svoju ekonomsku politiku. Nakon sastanka s Markovićem, tadašnji direktor MMF-a Michel Camdessuso je zaključio da u svojoj praksi još nije čuo tako konzistentan i hrabar projekt.[5] Zapadne banke su obećale financijsku podršku Markoviću i njegovim reformama, ukoliko bi se njegov koncept provodio.[10]

in še:

Markoviću je išla u prilog činjenica da je razina ekonomske integriranosti države bila prilično velika, tj. da je udio ekonomskih aktivnosti izvan područja matične republike bio razmjerno velik i značajan za ekonomsku situaciju u svim republikama SFR Jugoslavije.[13][10]Markovićeve reforme ubrzo nakon implementacije počele su davati rezultate, životni je standard počeo rasti, dinar je stabiliziran, inflacija zaustavljena, te je uvedena konvertibilnost.[5][11] Dinar je postao prva konvertibilna valuta u jednoj socijalističkoj zemlji. Za vrijeme Markovićevih reforma devizne rezerve su porasle s 1,5 na 6,8 milijarda dolara.[6] U roku godinu i pol dana smanjen je inozemni dug Jugoslavije s 21,5 na 12,2 milijarde dolara.[17] Markovićeva je vlada smanjila inflaciju s 56 % mjesečno u prosincu 1989. na 17,3 % u siječnju 1990., te 8,4 % u veljači i 2,4 % u ožujku 1990.[18]

https://hr.wikipedia.org/wiki/Ante_Marković

Marković se je reform lotil korenito, skozi skupščino mu je že na začetku mandata uspelo spraviti sveženj zakonov, ki so vodili v tržno gospodarstvo. Ob pomoči zahodnih držav in s podporo tujih finančnih ustanov je do konca leta 1990 že dosegel nekaj uspehov, saj se je zunanja likvidnost Jugoslavije popravila, devizne rezerve so dosegle 5,8 milijarde dolarjev, skupni dolg pa je bil zmanjšan na 16,2 milijarde dolarjev. Celovit Markovićev program bi moral zagotoviti kar najpopolnejše funkcioniranje trga blaga, kapitala in dela, za kar pa bi bilo treba izvesti tudi politične reforme in vzpostaviti pravno državo (med drugim razdelitev oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno). Reforma naj bi zagotovila enakopravnost vseh oblik lastnine, opredelila naslovnika lastnine in omogočila transformacijo ene oblike lastnine v drugo. Monetarna politika naj bi se ločila od fiskalne in kreditne funkcije. Zato bi morali doseči samostojnost NBJ in njenega guvernerja pri vodenju monetarne politike, enoten davčni sistem in osnove davčne politike na ravni federacije. Plače naj se ne bi povečevale. Ker je najhujši problem gospodarske politike ostajala inflacija, ki je v tistem času znašala okrog 2700 odstotkov, je Marković izvedel denominacijo in tečaj dinarja vezal na nemško marko v razmerju 1 : 7, zaradi česar je postal najbolj priljubljen jugoslovanski politik. Tako je tudi vrnil nekaj dostojanstva Jugoslovanom, ki so s konvertibilnim dinarjem nekaj mesecev lahko znova množično kupovali v tujini. Hkrati je tudi zamrznil cene v elektrogospodarstvu, naftni industriji, črni in barvni metalurgiji, železniškem transportu, cene premoga, PTT-storitev, zdravil in komunalne infrastrukture.

https://www.mladina.si/107234/zadnji-jugoslovan-ante-markovic/

edit:
Kljub temu da sem živela, služila denar in plačevala v teh časih, je še vedno fascinanten podatek o več kot 2.700 (dvatisočsedemsto!!!) % inflaciji letno. Nič čudnega, da več pojma nimam koliko so bile plače in koliko je kaj stalo, pa tudi preračunavanje v marke pri taki inflaciji je (vsaj po moje) misija nemogoče

Uporabnik Hanzi je napisal:

Tudi jaz imam tako v spominu, membrain pa pravi da je bilo leta 90 neomejeno mark na banki

Klikni za razširitev

Točnih letnic se ne spomnim več, je pa bilo res nekako tako in takrat so Bosanci izgubili zelo dobičkonosni biznis prodaje Mark na črno.
Mislim pa da jih nismo kupovali v bankah ampak v frišno ustanovljenih legalnih menjalnicah. Eden prvih je bil tudi eden od zloglasnih bratov Šrot, se mi zdi da je ustanovil Atka-menjalnica.
Verjetno je bilo to šele po osamosvojitvi. ???

Mi pa še do danes ni jasno, od kje Bosancem Marke, da so nam jih z dobičkom prodajali. Vem samo, da so hodili ponje domov v Bosno. Služili so ko mikro tajkuni na naš račun

Minimalne plače so se pa takrat sukale okoli 250-350 mark, ne pa 43€ (86mark), kot piše on. Razlika 100mark na minimalki je bila zaradi možnosti frim, da izplačujejo 80% plače in šipajo vse možne dodatke.
Čisto vse kar se je kdaj koli zgodilo ali izpeljalo v Sloveniji, se je na hrbtih delavcev, danes pa se s tem petelinijo postarani politiki.
še preskok v bone niso bili sposobni po pameti izpeljat, -zjutraj ljudje niso imeli pravega denarja (bonov) za plačat avtobus v službo in so sprevodniki ,,kasirali na kredo; ....pa kir kreten moraš biti, da ne narediš nekaj dni prehodnega obdobja, da vsaj km vrst na bankah in poštah ne bi bilo. Retardi!!drgač jim ne morem rečt.....in ti se danes hvalijo in napihujejo kaj so naredili

Taka starudija si? sem mislil, da je muho en poskočen mladenič

Uporabnik Gatto je napisal:

Taka starudija si? sem mislil, da je muho en poskočen mladenič

Klikni za razširitev

o tem bo Carica odločila

Uporabnik Hanzi je napisal:

Tudi jaz imam tako v spominu, membrain pa pravi da je bilo leta 90 neomejeno mark na banki

Klikni za razširitev

90-ga je bilo neomejeno mark na bankah (in menjalnicah). No saj dovolj jih je bilo tudi že pred 1990, samo kupil si jih lahko samo na črno. Glede na uradni kurs pa si jih preplačal 5-10%. Ampak si denar dvignil par dni pred plačo s čekom na ne-svoji banki, takoj kupil marke do takrat, ko so ti denar v svoji banki knjižili, si pa že dobil plačo in je pa že tečaj poskočil, tako da v bistvu nisi nič preplačal. Robo v trgovini si kupoval pred plačo z nekritimi čeki, in ko so ti prišli do tvoje banke, si imel pokrito. Problem je bil, da ti v banki niso dali neomejeno čekov. Pa si denar dvignil na ne-svoji banki, ga položil na svoj račun v svoji banki, pa so ti dali še nekaj čekov - pa to parkrat ponovil. Sliši se grozno, 30% mesečne inflacije, v praksi smo se pa dobro znašli. Ker si takoj denar zamenjal v marke, te inflacija ni nič zadela, lahko si celo malo profitiral, drugič malo izgubil... Čeprav spet omenjena inflacija je bila samo kratek čas. kar ne pomeni da prej ni bila še vedno visoka. Plačo sem pa dobil v dveh delih, en del (akontacija OD) okol prvega, drug del pa 15-ga. Seveda si takoj pri plači kupil marke, ko si kaj kupoval, si jih pa prodal. In ta trg je lepo laufal.
Ja marke so prihajale iz bosne, ne vem zakaj od tam, sklepam da je bilo od tam največ delavcev v tujini, (nemčiji), ki so del plače v markah pošiljali svojim v bosno. Kar je bilo ugodno za naše gospodarstvo in državo, tako je država dobila prepotrebne devize. Marke, zaslužene v Nemčiji so bile zapravljene v Jugi. (v bistvu je to izvoz).
No saj sedaj bosanci in šiptarji tudi pošiljajo denar domov, kar slabi naše gospodarstvo, ampak o tem se ne govori.

Tole ne velja. Marke se je kupovalo izključno na črnem trgu od auslenderjev in ostalih preprodajalcev. Če si hotel vsaj malce ubežati hiperinflaciji, si takoj od preprodajalca kupil DEM, sicer je bil tvoj denar jutri zjutraj že pol manj vreden . Država je devize zelo potrebovala in se ne spomnim, da bi bile naprodaj - po normalni ceni.

Ljudje so takrat mahinirali z denarjem tako, da so v Zagrebu dvigovali denar, kupili marke in jih nosili k nam na banko prodat - ter ponovni krog v Zagreb. Ker so bile knjižbe med bankami, sploh pa če so bile vmes republike - izjemno počasne (tudi dva tedna), si na ta način z eno količino denarja lahko naredil kar nekaj vzporednih transakcij,ne da bi jih medtem hiperinflacija požrla.

Eni so se kar lepo preživljali s tem.

Uporabnik Demz je napisal:

Tole ne velja. Marke se je kupovalo izključno na črnem trgu od auslenderjev in ostalih preprodajalcev. Če si hotel vsaj malce ubežati hiperinflaciji, si takoj od preprodajalca kupil DEM, sicer je bil tvoj denar jutri zjutraj že pol manj vreden . Država je devize zelo potrebovala in se ne spomnim, da bi bile naprodaj - po normalni ceni.

Ljudje so takrat mahinirali z denarjem tako, da so v Zagrebu dvigovali denar, kupili marke in jih nosili k nam na banko prodat - ter ponovni krog v Zagreb. Ker so bile knjižbe med bankami, sploh pa če so bile vmes republike - izjemno počasne (tudi dva tedna), si na ta način z eno količino denarja lahko naredil kar nekaj vzporednih transakcij,ne da bi jih medtem hiperinflacija požrla.

Eni so se kar lepo preživljali s tem.

Klikni za razširitev

Še enkrat. po 7.januarju 1990 smo marke kupovali v bankah in menjalnicah, črnega trga ni bilo. Če se ne spomniš, tvoj problem. (poglej 5 postov nad tvojim)
To kar ti pišeš je pa veljalo do tega datuma, s tem da pretiravaš, nikoli ni bil dinar zjutraj pol manj vreden ampak je bila mesečna inflacija mislim da max nekaj nad 30% . (par najhujših mesecev)

Nakupovali smo takoj pri plači, za cel mesec, v strahu da se bo podražilo.
Služili so pa tudi špekulanti v trgovinah s tehnično robo, ki so jo dajali ,,na čakanje,, za nekaj mesecev v kot skladišča, potem pa odkupili za nekaj procentov prvotne cene in preprodali, teh se spomnim. (pralni stroj za ceno nekaj kg pralnega praška, kot primer)
Ker se pa brez dela zasluži samo tako, da nekdo drugi izgubi, so pa nejabali ponavadi revnejši starejši, ki niso razumeli in so varčevali na banki, ponavadi za pogreb. Iz zneska, ki bi kril vse pogrebne stroške in še kaj zraven, jim ni ostalo niti za pošten šopek ne.
Vedno, vsako krizo ali napredek, vse vedno na puklu najrevnejših in poštenih.

še pomnite tovariši, časa ko smo trgovkam nekam lezli, da so nam dajale pralni prašek na stran pa ne za nižjo ceno ampak, da si ga sploh lahko kupil.
....so ble oblegane in zaželjene prijateljice ko največje lepotice . To je bilo v času pogruntavščine, ki so ji rekli depozit. Ne vem kolk si moral vplačat in imet potrdilo za carinika na meji, da te je spustil v Avstrijo. Čez ne vem koliko časa bi naj to vrnili, kar ni požrla inflacija, se ne spomnim več.

in danes se nam čudijo, da smo proti migrantom kolk smo se prehebali za preživetje in da je šlo na bolje, potem pa ti pride genetski delovni abstinent in ti pove kaj potrebuje in zahteva in te ozmerja z rasistom . pa mrš

membrain Ja - to pa ja. Markovič je zadeve umiril.
Prej je bilo pa obupno. Okoli 20 ton / teden papirja za denar smo peljali v Beograd, da se je denar tiskal. Hiperinflacija je strašen vrtinec.