Js bi imel 3 je lih ena taka fajn cifra
Js imam še 2 brata pa smo za moje pojme čist OK shajali, kdo bi reko da smo bli siromaki, sam men se ne zdi. Sicer nas je država žal malo jebala u glavo, nikoli ni imel nobeden štipendije(republiške), ker smo podedovali nekaj hektarjev kmetije v razsulu, ki je zaenkrat požrla mnogo več kot pa dala. Tud ko je mama bila brezposelna se je katasterski dohodek (ki ga praktično ni bilo ali pa je šel nazaj v kmetijo) množil vedno s takim faktorjem, da smo presegali. Pač marsikdo bi reko prodaj pa bo, samo ne bom razlagal zakaj nismo prodali. Drugače je pa kar šlo, pač brez nevemkakih fensi igrač, pa brez morja vsako leto, ga niti nisem neki pogrešal pa ne da si nebi mogli privoščit, samo je šel denar raje za kaj druga. Kar smo rabli smo vedno imeli, moped ko sem naredo izpit, da ni blo treba pešakat v šolo, računalnik sicer smo vrgli z brati denar zraven, avto sem dobo ko sem naredo izpit. Zastavo 101 staro 20 let, sem bil bolj zadovoljn, ko pa zdaj kak mulc ko dobi nov avto. Smo se pa vsi naučili delat, pa cenit to kar si sam kupiš, sam prislužiš. Ne pa nekateri, ko mislijo, da enostavo morajo vse dobit, jim pripada kao, če sosed ima tud on mora met. Žepnine kot take nisem imel od staršev nikoli, sem pa vedno, če sem le rabil denar tudi dobil in to znal tudi cenit. To rabil ne pomeni, da sem si moral nujno kupit kakšno novo kramo, se napit,.... Za to sem si vedno sam prislužil. Pa še marsikaj bi lahko napisal, ampak tako nima smisla se mi zdi,...
