Dokler me noben ne posiljuje z njegovim prepričanjem, je vse v redu.
Nekaj let nazaj sem bil na deževen dan z druščino v kampu in smo si na skupnem prostoru naredili piknik. V kampu je bila tudi skupina iz tujine, ki je delovala "vegansko". Vsaj glede na to, kar smo videli tiste dni. Njihovi otroci so delovali precej "lačni", ker vemo, da se otrokom tisto od sosedov zdi večkrat boljše od domačega. Ponudili smo jim hrano, ampak smo jih poslali najprej, da morajo iti starše vprašat, če smejo. In so smeli in so zelo veselo jedli z nami, starši pa so se pozneje pridružili na pijači, našega mesa pa niso jedli. Meni se to zdi primeren in kulturen odnos v skladu z njihovim prepričanjem. Noben ni nobenega v nekaj prepričeval, za otroke pa se tako ali tako morajo odločiti starši.