Ampak taka stranka, ki ne zagotovi dovolj sredstev na racunu za ivedbo trajnika, verjetno tudi poloznice ne placuje ravno redno ... in dolgorocno gledano ni ravno stranka, ki bi si jo podjetje zelelo... ali se motim?
Tušmobil - Izvedba direktne obremenitve !?
- Ustvarjalec teme peter_nn
- Začetni datum
Ampak taka stranka, ki ne zagotovi dovolj sredstev na racunu za ivedbo trajnika, verjetno tudi poloznice ne placuje ravno redno ... in dolgorocno gledano ni ravno stranka, ki bi si jo podjetje zelelo... ali se motim?
Jest: po eni strani pa je to pravično. V nasprotnem primeru pa ta strošek porinejo v mesečno naročnino. Plačajo tudi tisti, ki direktne obremenitve ne uporabljajo. Vsak strošek se nekam "podturi".
Enaka zgodba je pri subvenciji telefonov. V mesečni naročnine je všteta subvencija če vzameš ali ne vzameš telefona pri operaterju.
Pravičneje je, če bi bila mesečna naročnina sestavljena iz cene pakete ter storitev, ki jih vsi uporabijo. Ostalo naj se pa zaračuna. Zagotovo pa na prve pogled lepše zgleda 10 € naročnine in vse vključeno kot da je naročnina 5 € ter 0,30 za tisk računa, 0,26 za obremenitev.
Enaka zgodba je pri subvenciji telefonov. V mesečni naročnine je všteta subvencija če vzameš ali ne vzameš telefona pri operaterju.
Pravičneje je, če bi bila mesečna naročnina sestavljena iz cene pakete ter storitev, ki jih vsi uporabijo. Ostalo naj se pa zaračuna. Zagotovo pa na prve pogled lepše zgleda 10 € naročnine in vse vključeno kot da je naročnina 5 € ter 0,30 za tisk računa, 0,26 za obremenitev.
Narocnina je ravno zato, da vkljucuje vse te stroske... Verjetno imajo s trajnikom v navezi z e-racunom najmanj dela in dokaj sigurno zagotovljen vir prihodkov ... vsekakor je ceneje od printanja in posiljanja poloznic... Na nek nacin pa morajo poslati, koliko si jim dolzan... Po tvoji teoriji, bi morali tistim, ki dobijo natisnjen racun in poslan po posti to se drazje zaracunati ...
Itak pa vecina paketov nima vec klasicne narocnine... ampak gre za zakup dolocenih kolicin... Klasicno narocnino imajo le se nekateri paketi, ki nimajo zakupljenih kolicin... in tam placas nekaj v vsakem primeru... tudi ce storitev sploh ne uporabljas... in ti recimo SIM kartica lezi doma v predalu...
Pri Tušmobilu naj bi bilo po 1.7., da bodo natisnjen račun (ki bo poslan po navadni pošti) zaračunali 0,30 €. Meni, ki mi ga pošiljajo po e-mailu (e-račun) pa mi bodo za to zaračunali 0 €.
Pri paketih z vkljucenimi kolicinami imam osebno raje fiksen znesek... Tako vem, koliko bom placal, ce ne bom prekoracil zakupljenih kolicin... nedovisno od tega, na kaksen nacin bom proavnaval svoje obveznosti...
Torej bi po tvoje morali imeti se dodatno tarifo za vodenje racuna in nacin placila...
Recimo:
- 0,50€ ..... oprema racuna na posto
- 0,20€ ..... pakiranje racuna v kuverto
- 0,10€ ..... kuverta
- 0,20€ ..... postnina
- 0,30€ ..... placilo s trajnikom
- 0,50€ ..... placilo e-racuna
- 0,80€ ..... placilo s poloznico na posti
- 0,90€ ..... placilo poloznice na Si.mobil prodajnem mestu
Zakaj pa ne, potem lahko vsak optimizira in mogoče kaj prišpara...recimo namesto navadnega računa si vzameš e-račun pa vidiš, koliko ceneje dobiš. Ne pa recimo pri simobilu, ko ni razlike v ceni... (ali je, pred časom namreč vem, da ni bila?)
Drugače pa tisto glede znamke, kuverte, ... lahko združiš v eno postavko, ker je nemogoče dobiti račun na dom, brez teh vseh "komponent", edino če uvedejo "osebni prevzem računa na poslovalnici"
Drugače pa tisto glede znamke, kuverte, ... lahko združiš v eno postavko, ker je nemogoče dobiti račun na dom, brez teh vseh "komponent", edino če uvedejo "osebni prevzem računa na poslovalnici"
To je zame boljše, kot je SI.mobil hotel uvesti 10 €/leto.
Stroški, ki jih vsi uporabljajo naj bodo v mesečni naročnini, stroški, ki jih ne uporabljajo vsi pa ne. Meni mi ni, da bi nekomu plačeval, da bo lahko eden vzel telefon za 1 € ali vzdrževanja skladišča z neprodanimi telefoni.
Stroški, ki jih vsi uporabljajo naj bodo v mesečni naročnini, stroški, ki jih ne uporabljajo vsi pa ne. Meni mi ni, da bi nekomu plačeval, da bo lahko eden vzel telefon za 1 € ali vzdrževanja skladišča z neprodanimi telefoni.
Ze sedaj lahko oapzimo tukaj na forumu veckrat, da so eni funkcionalno nepismeni in ne znajo niti sedanjih postavk na racunu pravilno prebrat... Kaj pa bi bilo v primeru, ce bi bilo teh postavk se cel kup zraven...
to je pa druga zgodba
Zame bi bilo boljše, če bi videl kaj kej stane. Kot si rekel problem nepismenosti.
Pač ena možnost bi morala obstajati, da plačaš le "naročnino" (v tem primeru e-račun na spletno banko).
Zame bi bilo boljše, če bi videl kaj kej stane. Kot si rekel problem nepismenosti.
Pač ena možnost bi morala obstajati, da plačaš le "naročnino" (v tem primeru e-račun na spletno banko).
Mislim, kaj je naslednje? Vsako leto izmišljevanje nekih postavk! Najprej si izmislijo upravljanje terjatev namesto opomina, ker je tam zakonsko, k sreči obrestna mera regulirana, haval bogu, potem pride do novih izmišljotin.
Torej kaj, človek naroči neko storitev se obveže, da jo bo plačal in potem kaj? Se računa vse povprek, da jim plačaš!?
E-račun
Me prav zanima, od kje zakonsko dovoljenje nekomu, da si sproti izmišljuje neke postavke na računu?
To se je preveč razpaslo. Začelo se je služiti več kot pa z osnovno dejavnostjo. Jutri je lahko ta cena 0,90, 1, 2€.. 100€, ker se kot izgovor lahko uporabi, ker se je recimo podražila nafta Brent ali pa je prišlo do velikih požarov in posledično jezgorel les kot osnovna surovina za celulozo ali pa poplvljena je bila tovarna s celulozo, pa se je cena celuloze podražila ter posledično zato še papir za položnico, mislim obstaja tukaj kakšen nadzor ali regulacija ali ne? Kajti če ne, si bom še sam izmisli nek poslovni model, kjer mi bo cilj služiti preko različnih postavk, glavna dejavnost pa bo le farsa za obračun
se popolnoma strinjam, to bo počasi postalo enako kot pri nlb mesečni izpiski, avtomatsko so jih ukiniliCitat:
Uporabnik 1980 pravi:
Mislim, kaj je naslednje? Vsako leto izmišljevanje nekih postavk! Najprej si izmislijo upravljanje terjatev namesto opomina, ker je tam zakonsko, k sreči obrestna mera regulirana, haval bogu, potem pride do novih izmišljotin.
Torej kaj, človek naroči neko storitev se obveže, da jo bo plačal in potem kaj? Se računa vse povprek, da jim plačaš!?
E-račun, kaj naj stori strejša oseba, katera nima računalnika ter interneta, kolikor vem je takšnih več tisoč naokoli. Naj zamenja operaterja, bo tam kaj bolj?
Me prav zanima, od kje zakonsko dovoljenje nekomu, da si sproti izmišljuje neke postavke na računu?
To se je preveč razpaslo. Začelo se je služiti več kot pa z osnovno dejavnostjo. Jutri je lahko ta cena 0,90, 1, 2€.. 100€, ker se kot izgovor lahko uporabi, ker se je recimo podražila nafta Brent ali pa je prišlo do velikih požarov in posledično jezgorel les kot osnovna surovina za celulozo ali pa poplvljena je bila tovarna s celulozo, pa se je cena celuloze podražila ter posledično zato še papir za položnico, mislim obstaja tukaj kakšen nadzor ali regulacija ali ne? Kajti če ne, si bom še sam izmisli nek poslovni model, kjer mi bo cilj služiti preko različnih postavk, glavna dejavnost pa bo le farsa za obračun
se kdo vpraša kakšno je stališče operaterjev?
nižajo se prihodki iz rominga
nižajo se cene klicev
cenovna vojna je sploh top shit,..
višajo se cene elektrike
baznih postaj,...
a vsi bi imeli signal v vsaki f***jebini,..optimizacije poslovanja gredo do določene mere ne pa v nedogled,..
seveda pa ostajajo želje lastnika po dobičku,..
in tu vmes moraj potem operaterji jadrati,..
b
p.s. pa ne zdaj planit po meni da jih(nas) zagovarjam,..to so dejstva
nižajo se prihodki iz rominga
nižajo se cene klicev
cenovna vojna je sploh top shit,..
višajo se cene elektrike
baznih postaj,...
a vsi bi imeli signal v vsaki f***jebini,..optimizacije poslovanja gredo do določene mere ne pa v nedogled,..
seveda pa ostajajo želje lastnika po dobičku,..
in tu vmes moraj potem operaterji jadrati,..
b
p.s. pa ne zdaj planit po meni da jih(nas) zagovarjam,..to so dejstva
Malo o direktnih bremenitvah.
S prehodom na SEPA je bila cela j.eba, ker se je sistem precej spremenil. Prej so se DB izvajale tako, da je prejemnik poslal specifikacijo banki, banka je na dan zapadlosti trgala kar je bilo in vrnila infomacijo, kaj je bilo trgano in kaj ne.
Zdaj s SEPA DB je vsa administracija na strani prejemnika, ta mora imeti pooblastilo plačnika, ne več banka, vse spremembe mora banki sporočati prejemnik. Za vsako stranko moraš poslati na banko otvoritev DB in potem za vsako transakcijo zahtevo, v točno določenem roku. Banka takoj vrne informacijo, s katerih računov ni možno trgati, ker račun ne obstaja ali ima prepoved DB ali kakšen drugi tehnični razlog. Ob dnevu zapadlosti dobi prejemnik vedno ves preostali znesek na račun, kar plačniki niso imeli na računu, banka naknadno naredi storno in nazaj odtrga prejemniku. Plačnik ima cca 2 meseca časa za reklamacijo, ob kateri mu banka povrne denar brez vprašanj in ga vzame prejemniku.
Zaradi rizika, da bo plačnik reklamiral transakcijo in bodo morali denar prejemniku odvzeti, mora imeti prejemnik neko rezervacijo v višini določenega procenta mesečnega prometa, odvisno od banke.
Seveda vsi ti scenariji prinašajo precej več komunikacije med prejemnikom in banko, bolj zapleteno zapiranje plačil, kup preknjiževanj ob vseh vračilih itd., kar zakomplicira sistem, ki so ga morale firme plačati izvajalcem.
Torej precejšnji začetni stroški ob prehodu + višji tekoči stroški, dobra stran je večja verjetnost plačila kot s položnicami.
Pa še to, prej je prišlo plačilo trajnikov v enem skupnem znesku za vsako banko, torej kakšnih 20 transakcij po 3x na mesec, zdaj pride vsako plačilo ločeno, na katerikoli dan v mesecu, ni več omejeno na 8/18/28. Iz prejšnjih 50 mesečnih transakcij na izpisku se je to zdaj namnožilo lahko tudi v desettisoče. Obdelava izpiska s 100MB tekstovnih podatkov zna bit zanimiva
S prehodom na SEPA je bila cela j.eba, ker se je sistem precej spremenil. Prej so se DB izvajale tako, da je prejemnik poslal specifikacijo banki, banka je na dan zapadlosti trgala kar je bilo in vrnila infomacijo, kaj je bilo trgano in kaj ne.
Zdaj s SEPA DB je vsa administracija na strani prejemnika, ta mora imeti pooblastilo plačnika, ne več banka, vse spremembe mora banki sporočati prejemnik. Za vsako stranko moraš poslati na banko otvoritev DB in potem za vsako transakcijo zahtevo, v točno določenem roku. Banka takoj vrne informacijo, s katerih računov ni možno trgati, ker račun ne obstaja ali ima prepoved DB ali kakšen drugi tehnični razlog. Ob dnevu zapadlosti dobi prejemnik vedno ves preostali znesek na račun, kar plačniki niso imeli na računu, banka naknadno naredi storno in nazaj odtrga prejemniku. Plačnik ima cca 2 meseca časa za reklamacijo, ob kateri mu banka povrne denar brez vprašanj in ga vzame prejemniku.
Zaradi rizika, da bo plačnik reklamiral transakcijo in bodo morali denar prejemniku odvzeti, mora imeti prejemnik neko rezervacijo v višini določenega procenta mesečnega prometa, odvisno od banke.
Seveda vsi ti scenariji prinašajo precej več komunikacije med prejemnikom in banko, bolj zapleteno zapiranje plačil, kup preknjiževanj ob vseh vračilih itd., kar zakomplicira sistem, ki so ga morale firme plačati izvajalcem.
Torej precejšnji začetni stroški ob prehodu + višji tekoči stroški, dobra stran je večja verjetnost plačila kot s položnicami.
Pa še to, prej je prišlo plačilo trajnikov v enem skupnem znesku za vsako banko, torej kakšnih 20 transakcij po 3x na mesec, zdaj pride vsako plačilo ločeno, na katerikoli dan v mesecu, ni več omejeno na 8/18/28. Iz prejšnjih 50 mesečnih transakcij na izpisku se je to zdaj namnožilo lahko tudi v desettisoče. Obdelava izpiska s 100MB tekstovnih podatkov zna bit zanimiva
Nazadnje urejeno: