Transmisijske izgube
- Ustvarjalec teme grobo
- Začetni datum
Čisto v vednost: Kjer je temperatura izravnana ni prehoda toplote..torej tistih sten (oz. tal, stropov) ne računaš.
Glede uporabe boljšega siporeksa:
Torej ob uporabi ytonga z lambda 0,13 ima 40 cm debela stena U=0,31 W/m2K...oz. z uporabo še 10 cm izolacije U=0,18 W/m2K (5 cm izolacije pa u=0,23 W/m2K).
Kako je pa s tem?
Vincent, kako ti tole preračunavaš? Imaš kakšen program, ali imaš svoj projekt in samo vnašaš svoje podatke?
Če je slednje, bi se dalo dobit muštr, da si potem jaz vzamem čas in si točno preračunam (ker res ne bi rad dal v dnevno recimo 20 m2 talnega, če ga rabim samo 5 m2
jaz mam za svojo kočuro narejeno v excelu....formule so iz srednješolske knjige Energetika (srednja strojna) oz. jaz sem delal po seminarski nalogi, ki smo jo takrat morali narediti (ker knjige nimam).
zdaj sem si vse skupaj spravil v excel, takod asamo rpilagajam podatke in gledam kaj se dogaja če spreminjaš parametre.
prevodnost se računa iz upornosti:
rabiš lambdo za vse materiale, ter njihovo debelino
potem zračunaš skupno upornost stene ki je:
Rsk=Ri+Re + vsota (d/lambda).
Ri= 0,125 (vedno tako)
Re=0,043 (vedno tako)
d= debelina sloja v metrih
Za tvoj primer 40 cm iytong (z lambdo 0,13) in 10 cm izolacije (z lambdo 0,040):
Rsk=0,125+0,043+((0,4/0,13)+(0,1/0,040)= 5,74 m2K/W
In iz upornosti dobiš potem prevodnost :
U=1/Rsk=1/5,74=0,17 Wm2/K
To ponavljaš za vse stene (ki se razlikujejo od te...po materialu oz. debelini), ter seveda za tla in strope (isti sistem računanja).
POtem greš pa na računanje izgub posamezne stene (kar vtabeli)....
kjer je važna: usmerjenost glede na smer neba (pribitki oz. odbitki - sočno obsevanje).
Računaš pa...kvadratura stene (odšeješ okno, ki ga zračunaš posebej) x razlika v temperaturi (20 + 13= 33 stopinj) x U stene
V vsaki sobi pa zračunaš vse stene, tla in strope kjer prihaja do temp. razlik med stenami.
zdaj sem si vse skupaj spravil v excel, takod asamo rpilagajam podatke in gledam kaj se dogaja če spreminjaš parametre.
prevodnost se računa iz upornosti:
rabiš lambdo za vse materiale, ter njihovo debelino
potem zračunaš skupno upornost stene ki je:
Rsk=Ri+Re + vsota (d/lambda).
Ri= 0,125 (vedno tako)
Re=0,043 (vedno tako)
d= debelina sloja v metrih
Za tvoj primer 40 cm iytong (z lambdo 0,13) in 10 cm izolacije (z lambdo 0,040):
Rsk=0,125+0,043+((0,4/0,13)+(0,1/0,040)= 5,74 m2K/W
In iz upornosti dobiš potem prevodnost :
U=1/Rsk=1/5,74=0,17 Wm2/K
To ponavljaš za vse stene (ki se razlikujejo od te...po materialu oz. debelini), ter seveda za tla in strope (isti sistem računanja).
POtem greš pa na računanje izgub posamezne stene (kar vtabeli)....
kjer je važna: usmerjenost glede na smer neba (pribitki oz. odbitki - sočno obsevanje).
Računaš pa...kvadratura stene (odšeješ okno, ki ga zračunaš posebej) x razlika v temperaturi (20 + 13= 33 stopinj) x U stene
V vsaki sobi pa zračunaš vse stene, tla in strope kjer prihaja do temp. razlik med stenami.
sam a ni tako, da v tla ne gre ravno 20 na -13, ker tla nimajo -13.
model sprašuje za dnevno, da ne ve a bi dal 20 ali 5 kvadratov talnega. nekje sem imel podatek koliko moči ima kvadrat talnega. imaš ta podatek kje.
model sprašuje za dnevno, da ne ve a bi dal 20 ali 5 kvadratov talnega. nekje sem imel podatek koliko moči ima kvadrat talnega. imaš ta podatek kje.
mislim, da talno daje 55W. s epa spet lahko izračuna. saj smo fiziki.
v talno gre 35 stopinj, prostor naj ima 20, če že računamo z 20. razlike je 15 stopinj. pol rabimo pa še količino vode ki je v tem kvadratu.
če mene vprašaš, bi jaz pri vsem tem računal na 23 v prostoru in na -13 zunaj. če ne več.
v talno gre 35 stopinj, prostor naj ima 20, če že računamo z 20. razlike je 15 stopinj. pol rabimo pa še količino vode ki je v tem kvadratu.
če mene vprašaš, bi jaz pri vsem tem računal na 23 v prostoru in na -13 zunaj. če ne več.
pri tleh priznam da ne vem točno katero temperaturo vzeti...definitivno ne -13!
Jaz bi jo vzel 5 stopinj (da si nav arni strani)..drugače pa lahko izhajaš od temeprature podtalnice (nekje med 8 in 10 stopinj)...torej je računska temp. razlika med 10 in 13 stopinj.
kaj misliš s tem da 'model sprašuje'?
metraža talnega je odvisna od izgub dotične sobe! Tukaj samo tla nimajo veze...treba upoštevati vse stene, ter temu prilagoditi talno (kot bi določeval velikost radiatorjev)...ampka tega jaz še nisem počel, ker nsiem rabil (v šoli pa smo takrat računali velikost radiatorjev....verjetno je pri talnem isti sistem (rabiš vedeti temp. talnega gretja, ter koliko moči dobiš pri tem temp. režimu in metra cevi....potrebe veš..torej)
(kot 'zanimvost': ravno pri sodelavki delajo pasivno (!) hišo..kjer je na meter točno preračunano koliko metrov rabi talnega...prideta ji na objekt dva mulca (dobesedno..ker eden niti ni imel 18 let) ter ji nafopata po tleh cevi, kot jih je šlo noter...te zalijeta z estrihom
pa pribijeta da bolje malo več kot manj
da bi pri moji hiši kdo kaj takega naredil ga zalijem v estrih....kako bo zdaj z ogrevanjem bo pa še zanimvo..verjetno je v dnevni sobi več cevi, kot jo rabi cela hiša (180 kvadratov)).
Jaz bi jo vzel 5 stopinj (da si nav arni strani)..drugače pa lahko izhajaš od temeprature podtalnice (nekje med 8 in 10 stopinj)...torej je računska temp. razlika med 10 in 13 stopinj.
kaj misliš s tem da 'model sprašuje'?
metraža talnega je odvisna od izgub dotične sobe! Tukaj samo tla nimajo veze...treba upoštevati vse stene, ter temu prilagoditi talno (kot bi določeval velikost radiatorjev)...ampka tega jaz še nisem počel, ker nsiem rabil (v šoli pa smo takrat računali velikost radiatorjev....verjetno je pri talnem isti sistem (rabiš vedeti temp. talnega gretja, ter koliko moči dobiš pri tem temp. režimu in metra cevi....potrebe veš..torej)
(kot 'zanimvost': ravno pri sodelavki delajo pasivno (!) hišo..kjer je na meter točno preračunano koliko metrov rabi talnega...prideta ji na objekt dva mulca (dobesedno..ker eden niti ni imel 18 let) ter ji nafopata po tleh cevi, kot jih je šlo noter...te zalijeta z estrihom
pa pribijeta da bolje malo več kot manj
da bi pri moji hiši kdo kaj takega naredil ga zalijem v estrih....kako bo zdaj z ogrevanjem bo pa še zanimvo..verjetno je v dnevni sobi več cevi, kot jo rabi cela hiša (180 kvadratov)).
Pribitki glede na lego: južna stran....pribitek med 5 in 10 %..severna stran dodatne izgube med 10 in 20 % na zračunano vrednost izgub.
Prezračevanje je pa precej delikatna stvar....včasih (ko ni bilo izloacije se je reklo: 40 % izgub je skozi stene, 20 % skozi streho, 20 % v tla ter 20 % s prezračevanjem.
Danes ko je izolacija 'na vrhuncu' pa imaš že lahko situacijo ko je izbub čez ovoj 50 % ostale pa prezračevanje (oz. pri pasivnih hišah tudi do 70 % izgub s prezračevanjem..ker skozi ovoj je že blizu ničle)..torej se potem začne razmišljati od prisilnem rpezračevanju -seveda z rekuperatorjem, ki vrača toploto odpadnega zraka nazaj v prostor.
Samo tu se potem spet lahko razvije cela debata o prisilnem prezračevanju - ali ja ali ne, koliko to stane, ter kaj dobiš s tem (ker osebno sem proti prisilnemu prezračevanju..ampak kot rečeno..to je tematika za svojo temo, pa hude debate
ja in ne
definitivno če bo čez ovoj npr. 5 kW izgub, pa vzameš da rabiš pokriti 7,5 kW - torej gledaš za 'grelcem' z močjo 8 kW (do 10) bo čisto OK.
Zavisi kako si si zamislil prezračevanje...boš imel prisilno? Če ne, morda, zračnike (kake, koliko?)..če tudi njih ne (razen koplanice)..torej boš zračil skozi okna - oz. ko te ni, ne bo zračenja, ter tudi ne izgub...
Ampak spet..to se izgube pri temp. - 13 stopinj...ki pa je....kaj...10 x v letu po par ur zjutraj...ostalo pa je povprečje okoli ničle, kjer so tudi izgube konkretno manjše (torej tudi manjša potreba po toploti)..rečeno drugače....99 % časa je peč predimenzinirana.
Ne vem sicer kaj imaš v planu za kurjavo...če ne greš v opcijo TČ, pa npr. izbereš plin,,,potem šutni v vsak štuk po eno klimo (2 x 1.200 EUR..seveda najboljšo na trgu) pa se boš grel z njima (bo več kot dovolj toplote)...plin pa uporabljaš zgolj za temperiranje prostorov oz. pokrivanje špic. Sevedana tak način rešiš tudi problem vročine poleti....stoškovno pa z vidika centralne napeljave dokaj ugodno...s tem da bi pri taki opciji moral še pošteno razmisliti ali se kondenzacijska plinska peč sploh splača, ob dejstvu da se kaj dosti ne bo uporabljala (cenovno pa je enormna razlika napram nekondenzacijski) - torej spet dobra kost za glodanje:
Imam dobro izolacijo....kater način ogrevanja izbrati?
evo, ga imam
45 stopinj v ceveh zagotavlja 90w. pri temperaturi prostora 20 in vodi tleh 25 je moč 60w. rak pomeni, da je voda hladnejša od 45 stopinj.
kaj je moj predlog.
več kot je metrov cevi, več kot je kvadrature, manjša temperatura mora iti not. slednje je pomebno pri TČ. plin ni problema, da do praznega plinohrama tera vodo na 45, TČ pa ne bo tega zmogla.
sam sem dal zanke povsod enako anrazen in so pač priprte oz voda redko dosega 30 stopinj. plinska kondenzacijska peč zato dela ko urca. v celem letu je šlo cca 2000 litrov plina za ogrevanje. vse se je ogrevalo na 23 stopinj, ena izmed sob in kopalnice na 24.
45 stopinj v ceveh zagotavlja 90w. pri temperaturi prostora 20 in vodi tleh 25 je moč 60w. rak pomeni, da je voda hladnejša od 45 stopinj.
kaj je moj predlog.
več kot je metrov cevi, več kot je kvadrature, manjša temperatura mora iti not. slednje je pomebno pri TČ. plin ni problema, da do praznega plinohrama tera vodo na 45, TČ pa ne bo tega zmogla.
sam sem dal zanke povsod enako anrazen in so pač priprte oz voda redko dosega 30 stopinj. plinska kondenzacijska peč zato dela ko urca. v celem letu je šlo cca 2000 litrov plina za ogrevanje. vse se je ogrevalo na 23 stopinj, ena izmed sob in kopalnice na 24.
45 stopinj v ceveh je absolutno preveč!
Najbolje je računati da bo imela voda nekje 28 stopinj..ter temu režimu prilagoditi dolžino cevi (moč) talnega gretja.
je pa res da pri uporabi TČ se splača računati na čim nižjo temp. medija (torej vode v ceveh) ker s tem poskrbiš za boljši izkoristek TČ (oz. višji COP...koga to zanima naj si poišče diagrame (na netu) od IVT-jevih črpalk (zastopnik v NM..kjer se najdejo tudi pdf-ji..kjer se dobro vidi kako izkoristek pada z višanjem temeprature medija in obratno).
Najbolje je računati da bo imela voda nekje 28 stopinj..ter temu režimu prilagoditi dolžino cevi (moč) talnega gretja.
je pa res da pri uporabi TČ se splača računati na čim nižjo temp. medija (torej vode v ceveh) ker s tem poskrbiš za boljši izkoristek TČ (oz. višji COP...koga to zanima naj si poišče diagrame (na netu) od IVT-jevih črpalk (zastopnik v NM..kjer se najdejo tudi pdf-ji..kjer se dobro vidi kako izkoristek pada z višanjem temeprature medija in obratno).