Kam za novo leto 2010 je bilo že nekaj časa vprašanje. Slovenske koče so bile večinoma zasedene ali pa predrage, zato sva se za božič s punco odločila, da odideva v Švico za en teden. Plan je bil samo to, da je odhod 27.12., prihod nazaj pa 2. ali 3.12. Novo leto pa sva hotela preživeti z njenim prijateljem, ki je za novo leto organiziral zabavo za couch surferje v koči na zahodu Švice na 1680m.
V nedeljo, 27.12., sva se zjutraj odpravila v trgovino in nakupila vse potrebno za najino pot. Pot naju je vodila čez Avstrijo, Italijo, zopet Avstrijo v Švico.
Prispela sva v St. Gallen, kjer sva preverila, če sva dobila kje za prespati, ampak ni bilo nič. Našla sva hostel, ampak je na njem pisalo zaprto do 1.3.2010. Tako sva se usedla nazaj v avto in v GPS napravo vpisala naslov hostla v Luzernu, kjer pa naju je zopet čakalo neprijetno presenečenje, hostel zopet zaprt. Ker sem imel počasi vsega dovolj, sva se odpravila na prvo parkirišče, parkirala avto in v njem zaspala. Zjutraj sva vstala in ravno pospravila spalke, ko se poleg naju ustavi policija in preveri dokumente. Fanta sta malce spraševala kaj in kako, na koncu pa sta nama zaželela prijetno počitnikovanje in odšla svojo pot. Midva pa sva prav tako odšla po svoje, najprej sva natočila švicarsko gorivo v avto, katero je zaradi njihovega standarda cenejše kot pri nas, nato pa na ogled mesta Luzern.
Pot sva nadaljevala proti osrednjemu delu Švice, natančneje mestu Interlaken.
Nastanila sva se v hostlu, ki spada med najbolj znane evropske hostle. http://www.famoushostels.com/
Naslednji dan sva se zapeljala v Grindelwald, nato pa, ker so bili vsi okoliški prelazi zaprti, po avtocesti odpravila v Lugano, kjer sva že imela rezervirano prenočišče.
Dopoldne je sledil ogled mesta z najino gostiteljico Claudio.
Po ogledu sva se usedla v avto in odšla proti Ženevi. Na poti sva se ustavila v Bellinzoni (http://en.wikipedia.org/wiki/Bellinzona), katera je najbolj znana po treh gradovih.
V Ženevi sva na žalost samo prespala, zjutraj pa smo se odpravili na pot v kočo, kjer smo praznovali novo leto.
Pot je bila dokaj naporna, saj smo morali s seboj nesti vso hrano in tudi pijačo, vendar se je na koncu izplačalo. Mojster Giuseppe nam je za večerjo naredil izvrsten fondue, švicarsko nacionalno jedjo.
Zjutraj smo nekateri pozajtrkovali in spakirali, ter odšli v dolino. V dolini sva odložila sopotnici in se odpravila preko Gstaada in Speiza v Menzberg, kjer naju je že čakal najin zadnji gostitelj Jost.
Preživela sva dva nepozabna dneva na visokogorski kmetiji z mnogoštevilčno družino, kjer jim novodobno drvenje in živčnost še ni prišla do živega. Domača hrana, hoja v hribe, domače živali in tudi domač šnops, Trasch se mu reče, vse to naju je spremljalo v teh dneh.
A ker se vse dobro tudi enkrat konča, sva morala 3.1.2010 oditi nazaj domov. Čakala naju je dolga vožnja do doma. Na poti sva se ustavila v Liechtensteinu in se izognila tunelnini v Avstriji, tako da sva prečkala prelaz Arlberg.
In pa še stroški potovanja, kateri bi bili lahko nekoliko manjši, saj sem nazaj domov pripeljal dva six packa in trem cestninam v Avstriji bi se lahko še malo bolj izognil.
Še več slik pa najdete tukaj: http://picasaweb.google.si/tusigt/Switzerland#
Lp, Tuši
V nedeljo, 27.12., sva se zjutraj odpravila v trgovino in nakupila vse potrebno za najino pot. Pot naju je vodila čez Avstrijo, Italijo, zopet Avstrijo v Švico.
Prispela sva v St. Gallen, kjer sva preverila, če sva dobila kje za prespati, ampak ni bilo nič. Našla sva hostel, ampak je na njem pisalo zaprto do 1.3.2010. Tako sva se usedla nazaj v avto in v GPS napravo vpisala naslov hostla v Luzernu, kjer pa naju je zopet čakalo neprijetno presenečenje, hostel zopet zaprt. Ker sem imel počasi vsega dovolj, sva se odpravila na prvo parkirišče, parkirala avto in v njem zaspala. Zjutraj sva vstala in ravno pospravila spalke, ko se poleg naju ustavi policija in preveri dokumente. Fanta sta malce spraševala kaj in kako, na koncu pa sta nama zaželela prijetno počitnikovanje in odšla svojo pot. Midva pa sva prav tako odšla po svoje, najprej sva natočila švicarsko gorivo v avto, katero je zaradi njihovega standarda cenejše kot pri nas, nato pa na ogled mesta Luzern.
Pot sva nadaljevala proti osrednjemu delu Švice, natančneje mestu Interlaken.
Nastanila sva se v hostlu, ki spada med najbolj znane evropske hostle. http://www.famoushostels.com/
Naslednji dan sva se zapeljala v Grindelwald, nato pa, ker so bili vsi okoliški prelazi zaprti, po avtocesti odpravila v Lugano, kjer sva že imela rezervirano prenočišče.
Dopoldne je sledil ogled mesta z najino gostiteljico Claudio.
Po ogledu sva se usedla v avto in odšla proti Ženevi. Na poti sva se ustavila v Bellinzoni (http://en.wikipedia.org/wiki/Bellinzona), katera je najbolj znana po treh gradovih.
V Ženevi sva na žalost samo prespala, zjutraj pa smo se odpravili na pot v kočo, kjer smo praznovali novo leto.
Pot je bila dokaj naporna, saj smo morali s seboj nesti vso hrano in tudi pijačo, vendar se je na koncu izplačalo. Mojster Giuseppe nam je za večerjo naredil izvrsten fondue, švicarsko nacionalno jedjo.
Zjutraj smo nekateri pozajtrkovali in spakirali, ter odšli v dolino. V dolini sva odložila sopotnici in se odpravila preko Gstaada in Speiza v Menzberg, kjer naju je že čakal najin zadnji gostitelj Jost.
Preživela sva dva nepozabna dneva na visokogorski kmetiji z mnogoštevilčno družino, kjer jim novodobno drvenje in živčnost še ni prišla do živega. Domača hrana, hoja v hribe, domače živali in tudi domač šnops, Trasch se mu reče, vse to naju je spremljalo v teh dneh.
A ker se vse dobro tudi enkrat konča, sva morala 3.1.2010 oditi nazaj domov. Čakala naju je dolga vožnja do doma. Na poti sva se ustavila v Liechtensteinu in se izognila tunelnini v Avstriji, tako da sva prečkala prelaz Arlberg.
In pa še stroški potovanja, kateri bi bili lahko nekoliko manjši, saj sem nazaj domov pripeljal dva six packa in trem cestninam v Avstriji bi se lahko še malo bolj izognil.
Še več slik pa najdete tukaj: http://picasaweb.google.si/tusigt/Switzerland#
Lp, Tuši
