Tja greš najlažje z ladjo iz Malega Lošinja. V zelo slabem vremenu ne pluje, saj je v močni burji na Susku z
večjo ladjo nemogoče pristati. Kolesa ne potrebuješ, saj cel otok obhodiš v polovici dneva. Južna obala
je čudovita za potapljanje na dah, sploh na rtu "Margarina", kjer je blizu obale čudovita skalna plitvina, polna
življenja. Ob južnem vetru ne hodi tja oziroma si obalo oglej z malo višje pozicije. Na zahodni obali je nekaj lepih
divjih zalivov - plaž, ponavadi praznih, sredi sezone pa tam turisti radi sidrajo z jadrnicami in gliserji.
Vzhodna obala je primerna za poležavanje na peščenih plažah ob plitkem morju s peščenim dnom.
Narava je na splošno čudovita. Otok je v bistvu kup mivke, nanešen na skalo. V tej mivki so po celem otoku
skopane poti-tuneli, ki se vijejo med vinogradi in trsjem. Poizkusi njihovo vino, ki je nekaj posebnega.
Včasih so bili na otoku trije multikultivatorji in nešteto samokolnic. To je bilo vse od prevoznih sredstev.
In seveda ribiški čolni. Eden izmed ribičev je znan po tem, da gre s čolnom tudi v najhujši nevihti na Lošinj.
Njega največkrat najamejo turisti, ki se jim mudi domov, kadar ladja ne pluje.
Ljudje so tam na splošno prijazni. Vsekakor natolcevanja o čudnih ljudeh ne držijo. Nekateri vidijo čudake v
zgrbljenih in gubastih starcih, ki so precej podobni tistim v Ljubljani, le da jih tu ne opazijo. V preteklosti je
bilo sicer res, da so se ljudje tam parili med seboj v družini, saj so bili večino leta odrezani od sveta in
to se sedaj res pozna po napisih na nagrobnikih. Če že misliš obiskati pokopališče, stori to s spoštovanjem
in brez brezobzirnega mahanja s fotoaparatom. Lepo prosim.
Susak je eden zadnih naseljenih otokov Jadrana, kamor so začeli zahajati turisti. V zadnjih letih intenzivno
urejajo infrastrukturo mesta. Precej hiš je v lasti Slovencev. Nočnega življenja ni, je le nekaj starih gostilnic,
lokalčkov, pošta in trgovina, katera je bolj kot ne večkrat izropana. Tja sem zahajal v letih 2001-2003, ko je bil del mesta
"donje selo" ob obali še prašna blatna cesta, obdana s sesutimi hišami. "Gornje selo" je lepo ohranjena idilična
istrsko dalmatinska vas. Zdaj ju povezuje novo stopnišče v hribu, obala zaliva je lepo urejena. Od cca 2000
Suščanov jih dejansko na otoku živi le kakih 10%, ostali so največ v Chichagu in New Yorku, od koder finančno
skrbijo za starejše prebivalce in za obnovo svojih hiš.
Prav želim si spet tja za kakšen teden ali dva. Čeprav... najbrž ne bi bilo več isto, kot takrat, ko smo bili pred
in po sezoni po par dni edini tujci, privezani v mandraču. Z lokalci nismo imeli nikakršnih težav, gostilničarka
nam je vedno spekla kruh za na pot, politika jih ni pretirano zanimala...skratka, lepi spomini.
lp,
Mpix