Kak mesec nazaj je prvosolec na nasi osnovni fizicno obracunal z eno sosolko, ce ne bi prisla uciteljica, vprasanje kaj bi bilo. To so njene besede. Je sedel na njej in drzal za grlo.. No in starsi morajo priti takoj naslednji dan v solo.. Kaj mislis je bilo. Oce je popenil, zakaj se ga klice v solo, ce jih ne znajo ukrotiti, naj pustijo poklic pa take bedarije. Soncek pa nic kriv.
Za vsak kurji ravs je treba takoj najti krivca, ga obsodit in kaznovat. Za vsako otroško prerivanje takoj definirat črnega in belega. Nasilneža in sončka. Težava ni samo v starših, še bolj v učiteljih. V šoli se stepejo, enemu se ulije iz nosa in je že scena, čez tri dni te kličejo iz šole in sprašujejo kakšne posledice je imel poškodovani in kako boš ukrepal proti nasilnežu, ki je tvojega usekal po lapah. V isti sapi nabijamo kako je bilo včasih fajn ko si dobil ključe v glavo, doma pa nisi upal povedat. Kaj je bolj fuckedup presodite sami.
Po drugi strani hkrati priročno pozabljamo, da je dežurni razredni problematik sral vsem po glavi vseh osem let ne glede na to da je že v prvem razredu vsak dan fasal ključe v glavo (ključi v glavo so tukaj sopomenka za poljubno nasilje).