Sicer nekih prav negativnih izkušenj niti nimam, kljub moji vse pogostejši potrebi po tovrstnih uslugah (hebat ga, emšo), bi pa rad izpostavil zanimive in zelo neprijetne izkušnje ob terminu za operacijo.
1. Lansko leto sem imel operacijo hernije. po 8-urnem čakanju, stuširan in v "operacijski opravi", seveda brez hrane in pijače, da ne govorim o živčnosti, ko sem na operacijo čakal, je bila le-ta odpovedana. Poslan sem bil domov in sem na vrsto ponovno prišel čez 2-3 mesece.
2. Moja je bila na začetku meseca tik pred tem, da jo odpeljejo v operacijsko, lačna, žejna, vsa porisana po telesu. Po celodnevnem čakanju je bila poslana domov, na vrsto bo ponovno prišla, ko bo pač prost termin....
3. Spet moja nesrečnica si je pred 12 dnevi zlomila roko, oskrbeli so jo v bolnici Izola, slikali, nadeli mavec. Po kontroli na polikliniki v Ljubljani so ugotovili, da bo mogoče potrebna operacija in da mora na CT. Namestili so nov mavec( btw. preden so ji namestili nov mavec, so ji po pomoti namestili longeto
) , poslikali CT in pred dvemi dnevi klicali, da mora priti v bolnico danes ob 7h zjutraj in bo ob 12h operirana. Ob 16h me je klicala (bravo, ste uganili), da je operacija prestavljena, da gre domov in da jo bodo poklicali 1x drug teden. Super. Več kot 14 dni po poškodbi jo bodo operirali.
Ob tem moram poudariti, da so bili v vseh primerih zdravniki operaterji resnično zelo prijazni in da jim je bilo (vsaj tako je izgledalo) iskreno žal, da je do tega prišlo. Problem v vseh treh primerih pa je bil v problemih pri operacijah prej in v tem, da so ekipe anestezistov končale z delom, popoldne pa so samo dežurne, ki pa jim ni treba delati rednih operacij.
Zdej me pa zanima, sva imela z mojo samo smolo v vseh treh primerih ali je to kar redna praksa?
1. Lansko leto sem imel operacijo hernije. po 8-urnem čakanju, stuširan in v "operacijski opravi", seveda brez hrane in pijače, da ne govorim o živčnosti, ko sem na operacijo čakal, je bila le-ta odpovedana. Poslan sem bil domov in sem na vrsto ponovno prišel čez 2-3 mesece.
2. Moja je bila na začetku meseca tik pred tem, da jo odpeljejo v operacijsko, lačna, žejna, vsa porisana po telesu. Po celodnevnem čakanju je bila poslana domov, na vrsto bo ponovno prišla, ko bo pač prost termin....
3. Spet moja nesrečnica si je pred 12 dnevi zlomila roko, oskrbeli so jo v bolnici Izola, slikali, nadeli mavec. Po kontroli na polikliniki v Ljubljani so ugotovili, da bo mogoče potrebna operacija in da mora na CT. Namestili so nov mavec( btw. preden so ji namestili nov mavec, so ji po pomoti namestili longeto
) , poslikali CT in pred dvemi dnevi klicali, da mora priti v bolnico danes ob 7h zjutraj in bo ob 12h operirana. Ob 16h me je klicala (bravo, ste uganili), da je operacija prestavljena, da gre domov in da jo bodo poklicali 1x drug teden. Super. Več kot 14 dni po poškodbi jo bodo operirali.Ob tem moram poudariti, da so bili v vseh primerih zdravniki operaterji resnično zelo prijazni in da jim je bilo (vsaj tako je izgledalo) iskreno žal, da je do tega prišlo. Problem v vseh treh primerih pa je bil v problemih pri operacijah prej in v tem, da so ekipe anestezistov končale z delom, popoldne pa so samo dežurne, ki pa jim ni treba delati rednih operacij.
Zdej me pa zanima, sva imela z mojo samo smolo v vseh treh primerih ali je to kar redna praksa?
Dohtarji imajo pa tak dopust po kolektivni pogodbi, ki je iz časov, ko so res delali z golimi rentgenskimi cevmi. Še dobro, da več ne uveljavljajo litra mleka na dan.
