hodim danes po Ljubljani med prostim časom, ker sem iskal novi CD skupine Alter Bridge. najprej do Hard Rocka, žal zaprt. lepo brezskrbno, v poznopopoldanskem soncu. hodim po Trubarjevi, skoraj me povozi gospod Školjčev. mi zadiši milkshake, pa si ga grem iskat. ravno prav hladen za tole popoldansko osvežitev. srkam, vlečem po slamci navzgor, ker shake je vseeno precej gost, ko se ustavim pred Müllerjem. malo bom počakal, da spijem, pa potem šibnem noter.
grem proti prehodu čez Slovensko. pa vidim gospoda Drobniča. ljudje ga malce pogledajo, on ve, da ga prebada veliko pogledov. spijem svoj omiljeni čokoladni milkshake, fliknem kurk tetrapak v kanto za smeti (itak nikol ne veš, kdaj ti kakšen okoljevarstvenik skoči za vrat z reciklirano vrvico). pa grem končno proti Müllerju. stopim noter, tekoče stopnice laufajo, mal gledam bejbe, k sprobavajo nove pudrčke, šminkice, maskare, pa jim nkukr ne kapne, da so naravne najbolj lepe, proti najvišjemu nadstropju. na vrhu zvem, da imajo album naročen, a kdaj bo prišel, ne vedo. itak. Murphy me je imel od nekdaj rad.
se odpravim nazaj v nižave Müllerja, ko zagledam Polono Kasal. v tretje gre rado, pravijo, z Murphyjem ali brez - tako mi končno kapne - kako za vraga mora biti ko si slaven!?
zajebano. grem stavit!
zakaj? pa poglejmo.
šel sem po Trubarjevi. da gre Jan Plestenjak po Trubarjevi, kot sem brezskrbno šel sam, verjetno si bi katera, pa tudi kater, poba je pač lep (lepota je absolutna, mar ne), zlomila vrat med oziranjem za njem, se spotaknila, padla po tleh, si strgala drage hlačne nogavice, po možnosti dobi še kakšno tožbo kake užaljenke. saj vemo, kako hitro so naše bejbe užaljene.
si zamislite Tomija iz Siddharte v McDonaldsu? no, glede na število dolnjeslovenskih bratov v McDonaldsu na Čopovi, se mi zdi, da ne bi bilo tako hudo - a vseeno. ne predstavljam si. em, jaz bi pa en Big Mac menu s kokakolo, pa če lahko pohitite, se mi mudi na koncert!!
oz. boga Polona Kasal. še ona ni tako zelo znana, pa so se po Müllerju obračale glave.
kako potem živiš kot medijsko prepoznavna osebnost? ven hodiš samo na VIP partije, pa še tam te oblegajo paparazzi, če hočeš hrano z McDonaldsa, moraš skorajda poslati v nabavo svojo mami, če greš na sprehod po Trubarjevi tudi nimaš ravno miru.
pa tu so še ti omiljeni paparazzi. sicer sem malo paparazza tudi sam, ko po raznih premierah, VIP dogodkih in podobnih zadevah lovim znane v zanimivih situacijah, ampak - tam so pripravljeni na njih, tam vedo, da gre za publiciteto. greš pa v kino, pa te vse nekaj škljoca. in če je ne kušneš na pravilen način, rečejo še Magnifico je [censored].
ni kaj. mora bit res uživancija, če si slaven in bogat... ali pa vsaj bogat.
grem proti prehodu čez Slovensko. pa vidim gospoda Drobniča. ljudje ga malce pogledajo, on ve, da ga prebada veliko pogledov. spijem svoj omiljeni čokoladni milkshake, fliknem kurk tetrapak v kanto za smeti (itak nikol ne veš, kdaj ti kakšen okoljevarstvenik skoči za vrat z reciklirano vrvico). pa grem končno proti Müllerju. stopim noter, tekoče stopnice laufajo, mal gledam bejbe, k sprobavajo nove pudrčke, šminkice, maskare, pa jim nkukr ne kapne, da so naravne najbolj lepe, proti najvišjemu nadstropju. na vrhu zvem, da imajo album naročen, a kdaj bo prišel, ne vedo. itak. Murphy me je imel od nekdaj rad.
se odpravim nazaj v nižave Müllerja, ko zagledam Polono Kasal. v tretje gre rado, pravijo, z Murphyjem ali brez - tako mi končno kapne - kako za vraga mora biti ko si slaven!?
zajebano. grem stavit!
zakaj? pa poglejmo.
šel sem po Trubarjevi. da gre Jan Plestenjak po Trubarjevi, kot sem brezskrbno šel sam, verjetno si bi katera, pa tudi kater, poba je pač lep (lepota je absolutna, mar ne), zlomila vrat med oziranjem za njem, se spotaknila, padla po tleh, si strgala drage hlačne nogavice, po možnosti dobi še kakšno tožbo kake užaljenke. saj vemo, kako hitro so naše bejbe užaljene.
si zamislite Tomija iz Siddharte v McDonaldsu? no, glede na število dolnjeslovenskih bratov v McDonaldsu na Čopovi, se mi zdi, da ne bi bilo tako hudo - a vseeno. ne predstavljam si. em, jaz bi pa en Big Mac menu s kokakolo, pa če lahko pohitite, se mi mudi na koncert!!
oz. boga Polona Kasal. še ona ni tako zelo znana, pa so se po Müllerju obračale glave.
kako potem živiš kot medijsko prepoznavna osebnost? ven hodiš samo na VIP partije, pa še tam te oblegajo paparazzi, če hočeš hrano z McDonaldsa, moraš skorajda poslati v nabavo svojo mami, če greš na sprehod po Trubarjevi tudi nimaš ravno miru.
pa tu so še ti omiljeni paparazzi. sicer sem malo paparazza tudi sam, ko po raznih premierah, VIP dogodkih in podobnih zadevah lovim znane v zanimivih situacijah, ampak - tam so pripravljeni na njih, tam vedo, da gre za publiciteto. greš pa v kino, pa te vse nekaj škljoca. in če je ne kušneš na pravilen način, rečejo še Magnifico je [censored].
ni kaj. mora bit res uživancija, če si slaven in bogat... ali pa vsaj bogat.
