Povod za to pisanje je kosilo v Joe Penasu v Ljubljani...
Uglavnem gremo tri babnice na študentsko kosilo ob 16h popoldne. Najprej, prideš noter vse kao rezervirano in stojiš nekaj minut pri šanku kot en kmet, ne da bi katerikoli kelnar stopil do tebe (ker so zelo zasedeni, ker si ta hip ravno popravlja frizuro, klepeta s sodelavcem, etc.)...naj omenim, da dostava hrane poteka kot po tekočem traku in da sem naštela vsaj pet kelnarjev...torej nikakor niso tako zaposleni, da ne bi mogli vljudno nagovorit gosta...sicer pa vljudnost natakarjev v tem lokalu čista nula, do česar pridemo tudi kasneje...
Nič, vidimo, da dva sedita za mizo šestih stolov in prosimo, če lahko prisedemo. Parček nam prijazno odstopi del mize. Do nas pride natakarica, pred nas "vrže" jedilne liste za študentski meni (brez, da prej vpraša, ali bomo študentski meni ali ne)...si pogledamo, je že tukaj, vtipka naročeno...čez minuto že prikrožijo tortilje s pomako...še dobro ne pojemo, nam že trga krožnike iz rok, drugi natakar prinese glavno jed...spet jemo, ko dve pojeva, pride natakarica in prinese posladke...ne da bi pojedle vse do konca in še preden odnese krožnike od glavne jedi...
Pri vsem tem procesu niti enkrat ne vprašajo, ali mogoče še kaj potrebujemo, ipd.
Pojemo sladico, potem še malo kramljamo...nakar nam brez poziva prinese račun in plačamo. Po tem nas je minilo vse, smo se obrnile in šle. Naj še spomnim, rezervirane mize so bile skoraj 1 uro, kolikor smo bile v lokalu, prazne. In ja, "adijo" ali "hvala za obisk" bi prej rekel nem človek kot natakarji v Joe Penasu....
...uglavnem glede na dobro hrano, je vse ostalo poden....
Drugič gremo drugam preživljat babje srečanje
Uglavnem gremo tri babnice na študentsko kosilo ob 16h popoldne. Najprej, prideš noter vse kao rezervirano in stojiš nekaj minut pri šanku kot en kmet, ne da bi katerikoli kelnar stopil do tebe (ker so zelo zasedeni, ker si ta hip ravno popravlja frizuro, klepeta s sodelavcem, etc.)...naj omenim, da dostava hrane poteka kot po tekočem traku in da sem naštela vsaj pet kelnarjev...torej nikakor niso tako zaposleni, da ne bi mogli vljudno nagovorit gosta...sicer pa vljudnost natakarjev v tem lokalu čista nula, do česar pridemo tudi kasneje...
Nič, vidimo, da dva sedita za mizo šestih stolov in prosimo, če lahko prisedemo. Parček nam prijazno odstopi del mize. Do nas pride natakarica, pred nas "vrže" jedilne liste za študentski meni (brez, da prej vpraša, ali bomo študentski meni ali ne)...si pogledamo, je že tukaj, vtipka naročeno...čez minuto že prikrožijo tortilje s pomako...še dobro ne pojemo, nam že trga krožnike iz rok, drugi natakar prinese glavno jed...spet jemo, ko dve pojeva, pride natakarica in prinese posladke...ne da bi pojedle vse do konca in še preden odnese krožnike od glavne jedi...
Pojemo sladico, potem še malo kramljamo...nakar nam brez poziva prinese račun in plačamo. Po tem nas je minilo vse, smo se obrnile in šle. Naj še spomnim, rezervirane mize so bile skoraj 1 uro, kolikor smo bile v lokalu, prazne. In ja, "adijo" ali "hvala za obisk" bi prej rekel nem človek kot natakarji v Joe Penasu....
...uglavnem glede na dobro hrano, je vse ostalo poden....
Drugič gremo drugam preživljat babje srečanje