Sindikati za delavce

Citat:
Uporabnik kravakonj pravi:
To je navadno zavajanje - stroški delavca za delodajalca so v Sloveniji popolnoma primerljivi z EU - po labour cost index smo vedno v sredini. Da ne omenjajo dejstva, da je Slovenija doživela največji padec stroškov dela v EU:

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
Se ti malo cefra? Sem kje napisal, da so delavci za kaj krivi? Pravim le, da ni OK, da se pred delavci skriva, da njihovo delo delodajalca stane precej več, ker določenih stvari ni na plačilni liti. Delavec bi moral točno vedet, kolikšen strošek predstavlja njegova plača za delodajalca, - le tako ve, koliko je v resnici sploh "vreden".+ in koliko pobere država.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:Člankov brez podatkov pa nima smisla citirat. Ko bo zraven tabela z natančnim pregledom cifer, bo oporaben, Takole je pač na nivoju uporabljenega skret papirja.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik ginek pravi:
Kravakonj zavajaš ti oz. nisi hotel razumet kaj SJTV1 govori (visoka in netransparentna obdavčitev dela).
Labor cost je pač bruto (bruto) izražen skozi časovno obdobje, s stališča delodajalca tudi strošek dela na uro, če hočeš. Tudi za manjšo bruto urno postavko od slovenske, je lahko neto prejemek zaposlenega večji kot v Sloveniji.

Klikni za razširitev

Citat:
Labour cost or total labour cost is the total expenditure borne by employers for employing staff.
Total labour cost consists of:
employee compensation (including wages, salaries in cash and in kind, employers’ social security contributions);
vocational training costs;
other expenditure such as recruitment costs, spending on working clothes and employment taxes regarded as labour costs;
minus any subsidies received.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik ginek pravi:No, če že mahaš s podatki, zdaj pa še naredi povezavo od labour cost do obdavčitve dela, po možnosti poveži še na splošni življenski standard zaposlenega. Če ti bo to šlo od rok, pa se nadalje fokusiraj na področja z visoko dodano vrednostjo, tista ki zahtevajo visoko izobrazbo - kajti tu imamo visok presežek, visoko breposelnost mladih.... Zanima me kaj boš ugotovil.

Klikni za razširitev

Citat:
The labour cost includes both direct and indirect costs.
Direct costs (compensation of employees):
gross wages and salaries paid in cash;
direct remuneration (pay) and bonuses;
wages and salaries in kind (company products, housing, company cars, meal vouchers, crèches, etc.).
Direct costs are dominated by wages and salaries paid in cash.
Indirect costs:
employers’ actual social contributions (i.e. statutory, collectively agreed, contractual and voluntary social security contributions);
employers’ imputed social contributions (mostly guaranteed pay in the event of sickness or short-time working, plus severance pay and compensation instead of notice);
vocational training costs;
recruitment costs and work clothes given by the employer;
taxes paid by the employer (based on their wages and salaries bill or on the numbers they employ)
minus subsidies received by the employer (intended to refund part or all of the cost of direct pay).
Indirect costs are dominated by employers’ actual social contributions, in particular by employers’ statutory social security contributions.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:

Citat:
Uporabnik igors24 pravi:
Sposobni delodajalci vedo, da so zaposleni premoženje, ne strošek. Tisti, ki pa ne znate s svojimi zaposlenimi pridelati dobiček .... v srbiji je bistveno cenejša delovna sila, ki je pripravljena take prenašati še prihodnje desetletje ali dve ... potem se bo potrebno spet preseliti južneje v kakšno afriško državo.

Klikni za razširitev

Si moreš mislit, da je vsaka izplačana plača strošek. Če ne verjameš, vprašaj kakega računovodjo.

AMpak tu sploh ne gre za odnos do zaposlenih, ampak enostavno za to, da plača delodajalca stane precej več, kot ve delavec. On pogleda in na plačilnem listu je bruto plača jurja in pol, v resnici pa je delodajalca vse skupaj stalo 1.750. In to bi delavec moral vedet. Potem bi se morda več ljudi vprašalo, zakaj država toliko pobere ...

Klikni za razširitev

Citat:
135. člen

(kraj in način izplačila plače)

(1) Plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca se izplačujejo v skladu z zakonom preko bančnega računa delavca. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi drugačen način izplačevanja povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavca. Plača mora biti delavcu na razpolago na določen plačilni dan.

(2) Delodajalec je dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu.

(3) Pisni obračun iz prejšnjega odstavka je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo.

(4) Delodajalec je dolžan najkasneje do 31. januarja delavcu izdati pisni obračun plač in nadomestil plač za preteklo koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov.

(5) Stroški v zvezi z izplačevanjem plače bremenijo delodajalca.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik kravakonj pravi:

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
Se ti malo cefra? Sem kje napisal, da so delavci za kaj krivi? Pravim le, da ni OK, da se pred delavci skriva, da njihovo delo delodajalca stane precej več, ker določenih stvari ni na plačilni liti. Delavec bi moral točno vedet, kolikšen strošek predstavlja njegova plača za delodajalca, - le tako ve, koliko je v resnici sploh "vreden".+ in koliko pobere država.

Klikni za razširitev

In zakaj naj bi delavca zanimalo, koliko delodajalca stane - delavec je tam da dela, delodajalec je tam, da izplača plačo.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik kravakonj pravi:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Labour_cost_index_-_recent_trends
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Wages_and_labour_costs

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:

Citat:
Uporabnik kravakonj pravi:

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
Se ti malo cefra? Sem kje napisal, da so delavci za kaj krivi? Pravim le, da ni OK, da se pred delavci skriva, da njihovo delo delodajalca stane precej več, ker določenih stvari ni na plačilni liti. Delavec bi moral točno vedet, kolikšen strošek predstavlja njegova plača za delodajalca, - le tako ve, koliko je v resnici sploh "vreden".+ in koliko pobere država.

Klikni za razširitev

In zakaj naj bi delavca zanimalo, koliko delodajalca stane - delavec je tam da dela, delodajalec je tam, da izplača plačo.

Klikni za razširitev

Zato, ker bo le tako lahko vedel, koliko je njegovo delo v resnici vreno. To bi pa vsak delavec moral vedet.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik erikson pravi:
Ponavadi je največji šok, ko nekdanji študentje dobijo prvo plačo. Navajeni majhnih prispevkov ob plačilu preko študentskega servisa so presenečeni, koliko denarja gre za prispevke. In takrat vidijo, od kje je prihajal denar za subvencionirano malico, prevoze in brezplačno šolanje.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
Zato, ker bo le tako lahko vedel, koliko je njegovo delo v resnici vreno. To bi pa vsak delavec moral vedet.

Klikni za razširitev

Citat:
Tule ni nikejr razloženo, kaj je v posameznih državah vključeno v cifro. AMpak pri spodnjem linku je že jasno, da v SLO niso všzteti prispeki, ki jih plača delodajalec (kar poglej, kako so definirani gross earnings).

Klikni za razširitev

Citat:
The labour cost includes both direct and indirect costs.
Direct costs (compensation of employees):
gross wages and salaries paid in cash;
direct remuneration (pay) and bonuses;
wages and salaries in kind (company products, housing, company cars, meal vouchers, crèches, etc.).
Direct costs are dominated by wages and salaries paid in cash.
Indirect costs:
employers’ actual social contributions (i.e. statutory, collectively agreed, contractual and voluntary social security contributions);
employers’ imputed social contributions (mostly guaranteed pay in the event of sickness or short-time working, plus severance pay and compensation instead of notice);
vocational training costs;
recruitment costs and work clothes given by the employer;
taxes paid by the employer (based on their wages and salaries bill or on the numbers they employ)
minus subsidies received by the employer (intended to refund part or all of the cost of direct pay).
Indirect costs are dominated by employers’ actual social contributions, in particular by employers’ statutory social security contributions.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik igors24 pravi:

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:

Citat:
Uporabnik kravakonj pravi:

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
Se ti malo cefra? Sem kje napisal, da so delavci za kaj krivi? Pravim le, da ni OK, da se pred delavci skriva, da njihovo delo delodajalca stane precej več, ker določenih stvari ni na plačilni liti. Delavec bi moral točno vedet, kolikšen strošek predstavlja njegova plača za delodajalca, - le tako ve, koliko je v resnici sploh "vreden".+ in koliko pobere država.

Klikni za razširitev

In zakaj naj bi delavca zanimalo, koliko delodajalca stane - delavec je tam da dela, delodajalec je tam, da izplača plačo.

Klikni za razširitev

Zato, ker bo le tako lahko vedel, koliko je njegovo delo v resnici vreno. To bi pa vsak delavec moral vedet.

Klikni za razširitev

Vsak delavec bi moral vedeti predvsem, koliko njegovo delo delodajalcu dobička pridela. Dober delodajalec to seveda stimulira finančno in nefinančno. Slabi delodajalci razmišljajo o tem, kako delavcem prikazati kakšno 'breme' predstavljajo za delodajalca ...

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Resolver pravi:
SJTV1, tudi jaz ne vem, kaj pravzaprav s tem želiš doseči. Meni se sicer zdiš kredibilen alter uporabnik. Tukaj pa vseeno mislim, da si malce "zgrešil" bistvo. Bolj iz tega vica: pacienta boli noga, mi pa bi mu naredili operacijo zdrave roke.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik kravakonj pravi:
Ne razumem, kaj želiš povedati - da so slovenski delodajalci bolj obremenjeni od EU (ker to ne drži)?

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
S tem stavkom si dokazal, da ne razumeš. Niso obremenjeni delodajalci. Obremenjeni so delavci, njim država vzame lep kos plače (da iz bruto bruto rata neto).
Delodajalec za strošek plače nameni X (normalen delodajalec največ, kolikor je mogoče, da je še konkurenčen in da so delavci zadovoljni). In od tega X, namenjenega delavcu, država zame delež - in del tega skrije, da ni na plačilni listi. Delavcu, ne delodajalcu. Delodajalcu je v resnici lahko vseeno, ali država vzame 10 ali 50% od bruta.
Problem se seveda pojavi, ko so plače majhne - takrat delavcu ostane premalo, kar pa je problem delodajalca (nezadovoljni delavci pač niso dobri delavci).

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:

Citat:
Uporabnik kravakonj pravi:
Ne razumem, kaj želiš povedati - da so slovenski delodajalci bolj obremenjeni od EU (ker to ne drži)?

Klikni za razširitev

S tem stavkom si dokazal, da ne razumeš. Niso obremenjeni delodajalci. Obremenjeni so delavci, njim država vzame lep kos plače (da iz bruto bruto rata neto).
Delodajalec za strošek plače nameni X (normalen delodajalec največ, kolikor je mogoče, da je še konkurenčen in da so delavci zadovoljni). In od tega X, namenjenega delavcu, država zame delež - in del tega skrije, da ni na plačilni listi. Delavcu, ne delodajalcu. Delodajalcu je v resnici lahko vseeno, ali država vzame 10 ali 50% od bruta.
Problem se seveda pojavi, ko so plače majhne - takrat delavcu ostane premalo, kar pa je problem delodajalca (nezadovoljni delavci pač niso dobri delavci).

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik leibstandarte pravi:

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:

Citat:
Uporabnik kravakonj pravi:
Ne razumem, kaj želiš povedati - da so slovenski delodajalci bolj obremenjeni od EU (ker to ne drži)?

Klikni za razširitev

S tem stavkom si dokazal, da ne razumeš. Niso obremenjeni delodajalci. Obremenjeni so delavci, njim država vzame lep kos plače (da iz bruto bruto rata neto).
Delodajalec za strošek plače nameni X (normalen delodajalec največ, kolikor je mogoče, da je še konkurenčen in da so delavci zadovoljni). In od tega X, namenjenega delavcu, država zame delež - in del tega skrije, da ni na plačilni listi. Delavcu, ne delodajalcu. Delodajalcu je v resnici lahko vseeno, ali država vzame 10 ali 50% od bruta.
Problem se seveda pojavi, ko so plače majhne - takrat delavcu ostane premalo, kar pa je problem delodajalca (nezadovoljni delavci pač niso dobri delavci).

Klikni za razširitev

Hočeš reči, da firma nima zakonske podlage prikazati realnega zneska, ki ga mora dati državi??? Ker to namreč ne obstaja. Vsaka firma ima pravico prikazati ves strošek, ki ga predstavlja delavec. Zakaj tega ne delajo pa vprašaj v računovodstvu firme, kjer si zaposlen.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Slovenet pravi:

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:
S tem stavkom si dokazal, da ne razumeš. Niso obremenjeni delodajalci. Obremenjeni so delavci, njim država vzame lep kos plače (da iz bruto bruto rata neto).
Delodajalec za strošek plače nameni X (normalen delodajalec največ, kolikor je mogoče, da je še konkurenčen in da so delavci zadovoljni). In od tega X, namenjenega delavcu, država zame delež - in del tega skrije, da ni na plačilni listi. Delavcu, ne delodajalcu. Delodajalcu je v resnici lahko vseeno, ali država vzame 10 ali 50% od bruta.
Problem se seveda pojavi, ko so plače majhne - takrat delavcu ostane premalo, kar pa je problem delodajalca (nezadovoljni delavci pač niso dobri delavci).

Klikni za razširitev

Ni res. S temi davki so obremenjeni tudi delodajalci. Nizek delež neto plače v bruto bruto plači, pomeni nižjo kupno moč s tem pa hiranje gospodarstva na dolgi rok.

Klikni za razširitev