končno nekaj za delavce, ne pa neko mutenje.
ZSSS za javno objavo imen delodajalcev, ki ne izplačujejo plačime spletne strani
ZSSS za javno objavo imen delodajalcev, ki ne izplačujejo plačime spletne strani
Kot da so ti ukrepi, ki jih pripravijo delodajalci in sindikati, pomembni.Citat:
Uporabnik erikson pravi:
Sindikati naj raje pohitijo s pripravo svojega seznama protikriznih ukrepov. Doslej so samo kritizirali vse, kar je kdorkoli drug predlagal.
Citat:
Uporabnik motofrik pravi:
Ma, jebejo eni druge. Niso sposobni normalnega dogovora. Seveda, le zakaj pa bi se dogovorili? Potem ne rabimo ne enih ne drugih. Tako pa nekaj predlagajo, pa zavračajo, pa.. klinc jih gleda.
Citat:
Uporabnik kravakonj pravi:
Fino, torej je naš odgovor na krizo delanje in objavljanje seznamov - komu se pa da jeb*** s spreminjanem delovne zakonodaje glede izkoriščanja delavcev prek agencij, izkoriščanja avtorskih pogodb, s.p.-jev itd. Je lažje skozi vrata poslati nek seznam, pa bo javnost srečna, ker bo imela za glodat par imen, delodajalci pa tudi, ker se jih pusti pri miru.
Ja ker delavec ima vsak mesec na izbiro 10 prostih delovnih mest, med katerimi izbira, a ne?Citat:
Uporabnik KKK pravi:
Jaz pa sem za seznam, ker se potem lahko delavec sam odloči, ali bo šel delat k takemu, ki ne izplačuje plač ali ne.
Citat:
Uporabnik igors24 pravi:
Sposobni delodajalci vedo, da so zaposleni premoženje, ne strošek. Tisti, ki pa ne znate s svojimi zaposlenimi pridelati dobiček .... v srbiji je bistveno cenejša delovna sila, ki je pripravljena take prenašati še prihodnje desetletje ali dve ... potem se bo potrebno spet preseliti južneje v kakšno afriško državo.
In ne razumem, zakaj se sedaj želi krivdo prevaliti na delavce: kot da so delavci krivi za sivo ekonomijo, neplačevanje davkov/prispevkov, nedelovanje inšpekcij itd - delavcev zjutraj pride na šiht, popoldne gre domov in upa, da bo nekoč za opravljeno delo prejel plačo. Sindikati pa pri nas niso tu za ščitenje delavskih pravic, pač pa so še ena politična stranka, ki z delavci nima nič.Citat:
Slovenija je v prvem letošnjem četrtletju zabeležila daleč največji padec stroškov dela na uro v EU. Stroški dela so se v primerjavi z enakim obdobjem lani znižali za 3,8 odstotka. V območju evra kot celoti so se medtem stroški dela v medletni primerjavi zvišali za 1,6 odstotka in v celotni uniji za 1,9 odstotka.