Sicilija

Na Sicilijo sva se z mojo boljšo polovico odpravila letos poleti. Do trajekta je približno 1.500 km, zato sva se prvi dan ustavila v Pompejih in si jih ogledala.



Pred odhodom dalje naslednji dan sva "skočila" še na Vezuv.



Prvi postanek na Siciliji je bil v malem kraju Sant' Alessio Siculo. Malo mestece s popolnoma prazno plažo, nad njim pa Forza d'Agro, od koder je čudovit razgled.



Eno najbolj pocukranih in mondenih mest je seveda Taormina, kamor na dopust zahaja precej jet-seta.



Spotoma sva se ustavila v zanimivi sotesti Gola dell'Alcantara, ki je baje nastala tako, da se je vroča lava prehitro ohladila.



Sicilija seveda ne bi bila Sicilija brez obiska Etne. Cesta je preko ohlajenih nanosov črne lave speljana precej visoko, na 2.900 m višine ti pomaga še sedežnica in predelani Unimogi. Če je ob obali vročih 30+ stopinj, je tik pod vrhom zelo hladno.



Katedrala v Syracusi.



"Spedenanih" katedral je na Siciliji ogromno. Tale je v Notu.



Na južnem koncu otoka je nekoliko v notranjost umaknjena Cava grande del Cassibile, ki je oblična alternativa namakanju v morju. Do tolmunčkov, ki so cca. 350 m nižje od izhodišča, je približno pol ure hoje, gojzarji niso odveč, gre pa tudi brez. Nazaj gor traja malo dlje, približno 1 uro.



Med potikanjem po notranjosti sva se ustavila tudi v Ragusi Ibli, kjer je na voljo še ena od zelo lepih katedral. Tudi mesto samo je precej srčkano.



Vožnja nazaj proti obali postreže s kar nekaj zelo lepimi pogledi na sicer izsušeno pokrajino.



Ustavila sva se še v Casa Romana del Casale, kjer je mogoče videti nešteto mozaikov. Tisti mojster, ki je to delal, je res dobil posel stoletja.



Tik pred obalo sva se ustavila v Agrigentu, v Valle dei Templi. Grčija se skrije pred temi.



Nedaleč stran so mali blatni vulkančki Vulcanelli di Macalube, ogled je zastonj.



Na obali sva se za nekaj dni ustavila v idilični ribiški vasici Porto Palo.



Po nekaj dneh počitka sva se preselila na severni del otoka blizu mesta Castellammare del Golfo.



Še utrinek iz tamkajšnje plaže:



Na skrajnem severu otoka se nahaja naravni park Zingaro, ki je eden od redkih delov obale, ki ni pozidan, prepreden s cestami ali čez njega ne teče železnica.



Na severu otoka se nahaja tudi idilično mestece Cefalu, ki je vsekakor vredno ogleda.



Tudi tam je (tako kot po ostalih starih mestih na otoku) parkiranje istočasno velik problem in velika umetnost.



Ob vračanju proti Tindariju, kjer imajo cerkev, ki časti temnopolto Marijo.



En dan sva se "zamudila" še v laguni pod Tindarijem, potem pa se odpravila na dolgo pot nazaj proti domu.



Sicilija je sicer zelo tipična Italija. O kaki mafiji razen na spominkih ni bilo ne duha ne sluha.
Bilo je fino, čeprav se verjetno ne bi vračal tja. Je pa Sardinija popolnoma druga zgodba, a o tem kdaj drugič.

Celotno popotovanje je trajalo 17 dni, otok sva obkrožila v smeri urinega kazalca in skupno prevozila 4.600 km.

"Trasa" je šla nekako takole: Ljubljana - Pompeji, Vezuv - Messina (trajekt) - Sant' Alessio Siculo - Taormina - Giardini Naxos - Gola dell' Alcantara - Etna - Syracusa - Fontane Bianche - Cava Grande del Casibille - Noto - Ragusa Ibla - Enna - Lago di Pergusa - Agrigento - Sciacca - Porto Palo - Corleone - Castellammare del Golfo - Riserva Naturalle dello Zingaro - Cefalu - Tindari - Messina - postanek v Galerii Ferrari v Maranellu - Ljubljana.

Spala sva v kempih, ki so praviloma zelo dobro urejeni, cena za dve osebi v malem šotoru (plus avto) se je gibala v povprečju nekje okrog 25 EUR. Se nama je pa zgodilo kar nekajkrat, da kempa tam, kjer je bil označen na zemljevidu, že nekaj let ni bilo več. Drugače jih je dovolj. Na velikem delu otoka je železnica speljana takorekoč po plaži (teče zelo blizu obale), nekje kar čez kamp, nekje res 10 metrov od plaže, velikokrat je podobno tudi z avtocesto, posledično zna biti hrup kar precejšen.

Ne spomnim se, koliko naju je prišlo vse skupaj, ampak če na hitro preračunam so prevozni stroški prišli nekje okrog 500 EUR (cena bencina je cca. 1,40 EUR za liter), naslednjih cca. 500 so prišli kempi, potem so pa tu še hrana & pijača, razne vstopnine, ekskurzije, hrana v restavracijah, tako da pomoje vsaj 1.500 EUR, zelo verjetno nekje okrog 1.800 EUR.

Zunaj sva jedla relativno veliko, saj je hrana enostavno fantastična. Obrok za dva pride skupaj s pijačo (pivo, vino) nekje do 40 EUR, če ne greš ravno na pizzo. Že testenine so vrhunske, prav tako ribje specialitete, zelo popularna je mečarica, ki pa ni nič posebnega.

Ljudje so v splošnem zelo prijazni, prav pride znanje italijanščine oz. vsaj osnovnih "preživetvenih" fraz, vendar se da preživeti tudi brez tega. V mestih vlada prometni kaos, kjer velja nenapisano pravilo, da če vidiš najmanjšo možnost, da koga izsiliš, to tudi naredi, sicer bo to naredil nekdo drug, tebi bodo pa vsi trobili in gestikulirali kakšen kr**en si, da tega nisi naredil sam.

Kar se tiče Etne se bližje kraterju ne da priti, saj je zelo blizu za Unimogi napeta vrv, ki označuje "dovoljeno" območje. Bližje je dovoljeno samo strokovnjakom, saj so glavni štirje vrhovi stalno aktivni.

Težko natančno rečem, ker je bila vožnja z vmesnimi postanki in v dveh dneh. Se pa spomnim, da sva nekje do Neaplja (mislim, da se tam nekje avtocesta v pravem pomenu besede zaključi) vozila s povprečno hitrostjo 100 km na uro (omejitev je 130 plus postanki). Na jugu škornja se avtocesta spremeni v neko mizerno štiripasovno magistralko (kot prekmurska avtocesta z dvema voznima pasovoma v eno stran), s tem da na vsakih nekaj kilometrov dva pasova manjkata in gre ves promet po eni polovici (en pas gor in en dol). In stalno menjavaš iz levih dveh pasov na desna dva, tako da tam dol povprečna hitrost kaj hitro pade na 60-70 km/h. Tko na oko je moralo biti pomoje ene 16-17 ur.

Pot do Sicilije in nazaj te pride res cca. 450 EUR plus kilometri, ki jih narediš po otoku. Ti se tudi kar lepo nabirajo.
Je pa meni neprecenljiva svoboda, ki ti jo nudi lasten avto. Varianta je sicer rentacar, ki te stane še več, kot lasten avto.
Brez avta si popotovanja po Siciliji enostavno ne predstavljam. Za skuter se mi zdi prevelika.