Članek je zaklenjen. Tu je cel:
Skrivalnice uprave za varno hrano tudi pri oljčnem olju
Inšpektorji uprave za varno hrano vsako leto preverijo, kako (ne)kakovostno oljčno olje je naprodaj v Sloveniji, grešnike in njihove grehe pa objavijo na svoji spletni strani. Nadzor so opravili tudi lani, odkrili številna neskladja, o grešnikih pa tokrat molčijo.
Tatjana Pihlar
12. januar 2022 00:00
12. januar 2022 0:00
Ker uprava za varno hrano rezultatov lani opravljenega vzorčenja oljčnega olja še vedno ni javno objavila, smo jih prosili za naslednje informacije: kdaj in koliko vzorcev so odvzeli ter kje, pri katerih ponudnikih in v katerih prodajalnah so bili ugotovljeni morebitni neskladni vzorci, kaj konkretno je bilo narobe, kako je inšpekcija ukrepala – so bila neskladja tolikšna, da je to terjalo tudi prepoved prometa z oljem, če da, kolikšne količine so ga izločili, ter kateri zavezanci so zahtevali ponovitev senzorične ocene in kaj je ta pokazala.
Uprava nam je razkrila le, da so lani odvzeli trideset vzorcev ekstra deviškega oljčnega olja, od tega štirinajst v skladiščih, dvanajst v maloprodaji in štiri v gostinskih obratih. Pri 63 odstotkih vzorcev so odkrili zavajajoče označevanje, kemijska analiza je pokazala dva neskladna vzorca, senzorična ocena pa je potrdila kar osemnajst neskladij ali pri šestdesetih odstotkih vseh odvzetih vzorcev. V sedemnajstih primerih je bilo v embalaži deviško olje, v enem celo tako imenovano olje lampante, ki ga v prehrani ne sme biti.
V letu 2020 so inšpektorji uprave za varno hrano zaradi slabe kakovosti prepovedali prodajo 872 litrov oljčnega olja, kaj pa lani? »Kjer je bilo potrebno, so bili izdani ukrepi začasne prepovedi prometa. Podrobne informacije bodo objavljene v končnem poročilu,« so nam skopo odgovorili.
Še kdo varuje potrošnika?
Potrošniki bi si vsekakor zaslužili takojšnjo informacijo, kdo jim je pod pretvezo, da gre za ekstra deviško oljčno olje, prodajal cenejše deviško olje, še bolj pa informacijo, kateri goljuf jim je prodajal olje kakovosti lampante. Uprava za varno hrano se izgovarja, da je osem od osemnajstih ponudnikov oljčnih olj, pri katerih so odkrili senzorična neskladja, zahtevalo ponovljeno oceno, saj se niso strinjali z ugotovljeno, ki jo je opravil laboratorij za ugotavljanje kakovosti in potvorb oljčnega olja na Inštitutu za oljkarstvo Znanstvenoraziskovalnega središča Koper. Ponovljeno oceno morajo opraviti vsaj v dveh laboratorijih druge države članice EU. Dokler rezultatov ne bo, uprava potrošnikov o podrobnostih ne bo obveščala, so nam pojasnili.
Slovenski laboratorij se redko zmoti
Toda v preteklosti je uprava v svojih poročilih objavljala imena vseh domnevnih grešnikov, tudi tistih, ki so zahtevali ponovljeno senzorično analizo odvzetih vzorcev oljčnega olja. To, da čakajo na rezultate te analize, je ustrezno izpostavila. Možnosti ponovitvene senzorične ocene so se proizvajalci, distributerji in prodajalci oljčnih olj namreč posluževali že prej, uspešni pa so bili le v enem samem primeru.
Dr. Milena Bučar Miklavčič, vodja slovenskega laboratorija za ugotavljanje kakovosti in potvorb oljčnega olja, nam je dejala, da na potrditvene ocene iz tujine čakajo le še za dva vzorca. Poudarila je tudi, da so rezultati njihovih analiz zanesljivi več kot 99-odstotno. »Doslej smo imeli en sam primer, da je pritožnik, pri katerem je vzorec oljčnega olja odvzela inšpekcija, analizirali pa smo ga pri nas, uspel s ponovljeno analizo v tujini,« je povedala Bučar-Miklavčičeva in dodala, da pristojne že več let opozarjajo, da je pri oljčnih oljih tudi veliko potvorb, ne le slabe kakovosti.
Oljčno olje, ki ni videlo oljk
To je potrdila tudi francoska dokumentarna oddaja Goljufije s hrano in organizirani kriminal, ki jo je pred dnevi predvajala Televizija Slovenija. V njej je italijanski državni tožilec Ludovico Vaccaro, ki se ukvarja predvsem z goljufijami s hrano, opozoril, da je veliko goljufij prav pri ekstra deviškem oljčnem olju. V Apuliji, kjer so največji oljčni nasadi v Italiji, so odkrili eno najdrznejših v zadnjih letih, poimenovano Rumeno zlato. V steklenicah je bilo namesto ekstra deviškega oljčnega olja repično olje, ki so ga goljufi uvažali pretežno iz Turčije, nemalokrat s pretečenim rokom uporabe. V skrivnem obratu v Italiji so ga predelali v ponarejeno oljčno olje, v katerem ni bilo niti sledu oljk, posredniki pa so ga potem prodajali uglednim gostinskim lokalom v Italiji, Švici in Nemčiji, tudi takim, v katere sta zahajala nemška kanclerka in italijanski predsednik.
To, da obstajajo tovarne, v katerih oljčno olje proizvedejo brez oljk, Milene Bučar Miklavčič ni presenetilo. Spomnila je, da so pred leti takšno oljčno olje odkrili tudi pri nas. V posmeh ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki naj bi bilo prvi varuh varne in kakovostne hrane v državi, v menzi ministrstva. Šlo je za oljčno olje z imenom gran gusto, ki po besedah Bučar-Miklavčičeve oljk prav tako ni videlo. In trajalo je kar dolgo, preden je zapustilo menzo ministrstva, saj pristojni niso verjeli rezultatom koprskega laboratorija. Da gre res za potvorbo, jih je prepričal šele analizni rezultat iz tujega laboratorija.
Premalo podatkov za inšpekcijski nadzor?
Avgusta lani je eden od oljkarjev na Koprskem odkril poln zabojnik praznih steklenic ekstra deviškega oljčnega olja italijanskega ponudnika Monini in to objavil na svojem facebook profilu. Posumil je na goljufanje potrošnikov. Da je torej nekdo kupil cenejše olje italijanskega ponudnika, ga prelil in prodajal kot certificirano istrsko ekstra deviško oljčno olje. S tem naj bi se ukvarjala tudi inšpekcija uprave za varno hrano, a ker izsledkov ni nikoli objavila, smo jo vprašali, ali so ta sum potrdili ali ovrgli. »Imeli smo premalo podatkov, da bi lahko odkritje praznih steklenic obravnavali kot prijavo. Razen slike v medijih uprava ni prejela drugih informacij o lokaciji omenjenega zabojnika,« so nam odgovorili. Kriv je očitno oljkar, ki inšpektorjev in policistov, ki bi morali v tem primeru družno na teren, ni prijel za roke in jih odpeljal do zabojnika, ni prijel za roke in jih odpeljal do zabojnika.
Skrivalnice uprave za varno hrano tudi pri oljčnem olju
Inšpektorji uprave za varno hrano vsako leto preverijo, kako (ne)kakovostno oljčno olje je naprodaj v Sloveniji, grešnike in njihove grehe pa objavijo na svoji spletni strani. Nadzor so opravili tudi lani, odkrili številna neskladja, o grešnikih pa tokrat molčijo.
Tatjana Pihlar
12. januar 2022 00:00
12. januar 2022 0:00
Ker uprava za varno hrano rezultatov lani opravljenega vzorčenja oljčnega olja še vedno ni javno objavila, smo jih prosili za naslednje informacije: kdaj in koliko vzorcev so odvzeli ter kje, pri katerih ponudnikih in v katerih prodajalnah so bili ugotovljeni morebitni neskladni vzorci, kaj konkretno je bilo narobe, kako je inšpekcija ukrepala – so bila neskladja tolikšna, da je to terjalo tudi prepoved prometa z oljem, če da, kolikšne količine so ga izločili, ter kateri zavezanci so zahtevali ponovitev senzorične ocene in kaj je ta pokazala.
Uprava nam je razkrila le, da so lani odvzeli trideset vzorcev ekstra deviškega oljčnega olja, od tega štirinajst v skladiščih, dvanajst v maloprodaji in štiri v gostinskih obratih. Pri 63 odstotkih vzorcev so odkrili zavajajoče označevanje, kemijska analiza je pokazala dva neskladna vzorca, senzorična ocena pa je potrdila kar osemnajst neskladij ali pri šestdesetih odstotkih vseh odvzetih vzorcev. V sedemnajstih primerih je bilo v embalaži deviško olje, v enem celo tako imenovano olje lampante, ki ga v prehrani ne sme biti.
V letu 2020 so inšpektorji uprave za varno hrano zaradi slabe kakovosti prepovedali prodajo 872 litrov oljčnega olja, kaj pa lani? »Kjer je bilo potrebno, so bili izdani ukrepi začasne prepovedi prometa. Podrobne informacije bodo objavljene v končnem poročilu,« so nam skopo odgovorili.
Še kdo varuje potrošnika?
Potrošniki bi si vsekakor zaslužili takojšnjo informacijo, kdo jim je pod pretvezo, da gre za ekstra deviško oljčno olje, prodajal cenejše deviško olje, še bolj pa informacijo, kateri goljuf jim je prodajal olje kakovosti lampante. Uprava za varno hrano se izgovarja, da je osem od osemnajstih ponudnikov oljčnih olj, pri katerih so odkrili senzorična neskladja, zahtevalo ponovljeno oceno, saj se niso strinjali z ugotovljeno, ki jo je opravil laboratorij za ugotavljanje kakovosti in potvorb oljčnega olja na Inštitutu za oljkarstvo Znanstvenoraziskovalnega središča Koper. Ponovljeno oceno morajo opraviti vsaj v dveh laboratorijih druge države članice EU. Dokler rezultatov ne bo, uprava potrošnikov o podrobnostih ne bo obveščala, so nam pojasnili.
Slovenski laboratorij se redko zmoti
Toda v preteklosti je uprava v svojih poročilih objavljala imena vseh domnevnih grešnikov, tudi tistih, ki so zahtevali ponovljeno senzorično analizo odvzetih vzorcev oljčnega olja. To, da čakajo na rezultate te analize, je ustrezno izpostavila. Možnosti ponovitvene senzorične ocene so se proizvajalci, distributerji in prodajalci oljčnih olj namreč posluževali že prej, uspešni pa so bili le v enem samem primeru.
Dr. Milena Bučar Miklavčič, vodja slovenskega laboratorija za ugotavljanje kakovosti in potvorb oljčnega olja, nam je dejala, da na potrditvene ocene iz tujine čakajo le še za dva vzorca. Poudarila je tudi, da so rezultati njihovih analiz zanesljivi več kot 99-odstotno. »Doslej smo imeli en sam primer, da je pritožnik, pri katerem je vzorec oljčnega olja odvzela inšpekcija, analizirali pa smo ga pri nas, uspel s ponovljeno analizo v tujini,« je povedala Bučar-Miklavčičeva in dodala, da pristojne že več let opozarjajo, da je pri oljčnih oljih tudi veliko potvorb, ne le slabe kakovosti.
Oljčno olje, ki ni videlo oljk
To je potrdila tudi francoska dokumentarna oddaja Goljufije s hrano in organizirani kriminal, ki jo je pred dnevi predvajala Televizija Slovenija. V njej je italijanski državni tožilec Ludovico Vaccaro, ki se ukvarja predvsem z goljufijami s hrano, opozoril, da je veliko goljufij prav pri ekstra deviškem oljčnem olju. V Apuliji, kjer so največji oljčni nasadi v Italiji, so odkrili eno najdrznejših v zadnjih letih, poimenovano Rumeno zlato. V steklenicah je bilo namesto ekstra deviškega oljčnega olja repično olje, ki so ga goljufi uvažali pretežno iz Turčije, nemalokrat s pretečenim rokom uporabe. V skrivnem obratu v Italiji so ga predelali v ponarejeno oljčno olje, v katerem ni bilo niti sledu oljk, posredniki pa so ga potem prodajali uglednim gostinskim lokalom v Italiji, Švici in Nemčiji, tudi takim, v katere sta zahajala nemška kanclerka in italijanski predsednik.
To, da obstajajo tovarne, v katerih oljčno olje proizvedejo brez oljk, Milene Bučar Miklavčič ni presenetilo. Spomnila je, da so pred leti takšno oljčno olje odkrili tudi pri nas. V posmeh ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki naj bi bilo prvi varuh varne in kakovostne hrane v državi, v menzi ministrstva. Šlo je za oljčno olje z imenom gran gusto, ki po besedah Bučar-Miklavčičeve oljk prav tako ni videlo. In trajalo je kar dolgo, preden je zapustilo menzo ministrstva, saj pristojni niso verjeli rezultatom koprskega laboratorija. Da gre res za potvorbo, jih je prepričal šele analizni rezultat iz tujega laboratorija.
Premalo podatkov za inšpekcijski nadzor?
Avgusta lani je eden od oljkarjev na Koprskem odkril poln zabojnik praznih steklenic ekstra deviškega oljčnega olja italijanskega ponudnika Monini in to objavil na svojem facebook profilu. Posumil je na goljufanje potrošnikov. Da je torej nekdo kupil cenejše olje italijanskega ponudnika, ga prelil in prodajal kot certificirano istrsko ekstra deviško oljčno olje. S tem naj bi se ukvarjala tudi inšpekcija uprave za varno hrano, a ker izsledkov ni nikoli objavila, smo jo vprašali, ali so ta sum potrdili ali ovrgli. »Imeli smo premalo podatkov, da bi lahko odkritje praznih steklenic obravnavali kot prijavo. Razen slike v medijih uprava ni prejela drugih informacij o lokaciji omenjenega zabojnika,« so nam odgovorili. Kriv je očitno oljkar, ki inšpektorjev in policistov, ki bi morali v tem primeru družno na teren, ni prijel za roke in jih odpeljal do zabojnika, ni prijel za roke in jih odpeljal do zabojnika.
