Finančna afera Gen-I: Ker je vedel preveč o balkanskih poslih, je bil razrešen
Foto: Albanian Post
Golobove taktike za prikrivanje domnevno spornih energetsko-finančnih poslov se očitno poslužuje tudi kosovska vlada. Umik, menjava in/ali razrešitev s položaja tistega, ki bi drezal preveč. Tako je kosovska vlada vodjo delovne skupine, ki je intenzivno preiskovala primer Golob-Berishaj in druge, razrešila, potem ko je ta izvedel še več, kot je bilo znano doslej.
Po ustanovitvi posebne preiskovalne komisije na Kosovem za preiskavo energetsko-finančne afere Golob-Berishaj in drugih akterjev v tej zgodbi so ustanovili tudi posebno delovno skupino pod vodstvom
Šemsija Hazirija. Preiskave v primeru Golob-Berišaj so v teku, očitno pa je Haziri izvedel več, kot bi smel, saj je bil s svojega delovnega mesta razrešen, razlogi za to pa mu po poročanju kosovskih medijev še vedno niso znani.
Preberite tudi: Golob se je v času poplav odrekel sredstvom EU za protipoplavno zaščito
Šemsi Haziri, vodja protikorupcijske delovne skupine v kosovski policiji, je bil pred dnevi razrešen, poročajo kosovski mediji. Haziri je bil zadolžen za preiskovanje energetsko-finančne afere, v katero sta bila domnevno vpletena premier Robert Golob in kosovski veleposlanik na Hrvaškem
Martin Berišaj. Haziri je zaradi preiskave tega primera večkrat obiskal več držav, bil je glavni povezovalni člen med vsemi. Kot smo že poročali, gre za zadevo mednarodnih razsežnosti, saj so v preiskavo primera vključene Kosovo, Albanija, Bosna, Črna gora in Slovenija. Pri vseh teh državah je bil edina kontaktna točka s policijo za ta primer prav Haziri.
Berišaj prejel več kot 1,5 milijona evrov
Doslej je znano, da je Berišaj v banki NLB od družbe GEN s sedežem v Beogradu prejel nakazilo v vrednosti več kot 1,5 milijona evrov in dva dni pozneje ta denar dvignil. Znano je tudi, da je na svoj račun podjetja v Črni gori prejel več kot 600 tisoč evrov od podružnice Gen-I v Beogradu, medtem ko je na ta račun v Črni gori dobil več milijonov, vendar iz drugih virov, ki še vedno niso natančno znani.
Haziri je preiskoval tudi druge vpletene
Oddelek kosovske policije pod vodstvom Hazirija pa je preiskoval tudi trenutno suspendiranega vodje KEK
Nagipa Krasniqija, ki je bil aretiran po nalogu posebnega tožilstva Kosova zaradi suma storitve kaznivih dejanj: zlorabe položaja ali organa uradnika ter uveljavljanja vpliva in navzkrižja interesov, o čemer smo prav tako že poročali. Tudi Krasniqi je bil vpleten v preiskave kosovske policije proti Berišaju, s katerim se je po naših zanesljivih virih pred nekaj meseci sestal v Zagrebu. Cene električne energije na Kosovem so pod njegovim vodstvom poletele v nebo, bil pa je vodja Odbora za energijo LVV, preden je postal vodja KEK. Sodeč po nekaterih virih pa gre za osebo, ki jo je kosovski premier
Albin Kurti namerno nastavil na KEK. Pred nekaj meseci je tudi sam priznal, da se je za prodajo-nakup energije pogajal s posrednikom Berišajem.
Direktor KEK Nagip Krasniqi in predsednik vlade Albin Kurti (Foto: Facebook)
Enaka taktika uporabljena tudi pri Golobu
Spomnimo, da se je novo vodstvo policije s prihodom Golobove vlade na oblast nemudoma zamenjalo. Kriminalistu
Mitji Neratu, ki je preiskoval TEŠ-6 že več let, se je odvzelo naloge, Golob pa je na vsak način na vodstvo NPU želel vrniti
Darka Muženiča, kar mu je tudi uspelo. Muženič je, tako kot je še nedavno poročal Požareport, “
spretno izkoristil prerazporeditev Mitje Nerata za ureditev primerov, ki bremenijo njega ali Roberta Goloba“. Skupini, ki je preiskovala afero Farrokh in sporne posle družbe Gen-I, je najprej dal še preiskavo TEŠ 6 – takoj potem pa je skupini odvzel preiskavi primera Farrokh in Gen-I oziroma Roberta Goloba “pod pretvezo preobremenjenosti”.
Darko Muženič (Foto: STA)
Sodeč po tem je možen en sam logičen zaključek – da je želel predsednik vlade – prek direktorja NPU Darka Muženiča – kontrolirati preiskavo zoper sebe in Gen-I. Želja se je Golobu le izpolnila, saj kot smo poročali, je Muženič z državnim odvetništvom sklenil dogovor in se poravnal z državo. NPU je od julija vodil po pooblastilu, zdaj je na njegovem čelu kot direktor s petletnim mandatom, ki je začel teči z imenovanjem leta 2019, so takrat za STA potrdili na Generalni policijski upravi. Gre praktično za enak manever, kot ga je izvedla kosovska vlada z razrešitvijo Hazirija, razlika je le v tem, da oni še niso našli “izgovorov za to”, saj, kot je dejal Haziri za kosovske medije, razlogov za nenadno razrešitev še ne pozna.
Ana Horvat
