Prvo albansko slovenska dvojezična šola v Kranju

Uporabnik dejan_ je napisal:

Počaki da se pogrupirajo. Boš pol vidla kaj so težave in anomalije. Pejt mal po Ljubljani na policijske postaje vprašat o anomalijah....

Jebem vam mater šiptaroljubcem. Ta gamad je samo za nagonit iz države

Klikni za razširitev

Kam v Ljubljano naj grem vprašat? Da me ne boš pošiljal v mojo domačo PP

Uporabnik luka51 je napisal:

S tem stavkom je jasno, da nimaš stika z njimi. Ali imaš pa opravka s tistimi 3-5% kar je normalnih, ki se trudijo asimilirat

Klikni za razširitev

Z vsem, kar se sprehaja okoli po Gorenjskem. Vseh nacionalnosti, socialnega statusa in kar ti pride na pamet sortiranja. Narava dela je taka, da mi pot prekrižajo vse sorte. Tako, da se valjaj kolikor češ...

Domov si jih peli če so tak fajn

Uporabnik Peter Klepec je napisal:

...... ko gre recimo za družinske člane, mora tisti ki zaprosi za pridružitev imeti dovolj sredstev za preživljanje družinskih članov..

Klikni za razširitev

In če ima ded dovolj sredstev za preživljanje družinskih članov, kako potem tem družinskim članom pripadajo zastonj vrtci, zastonj malica, otroški dokladi, socialni prispevki, zastonj stanovanja....., ????????

Uporabnik membrain je napisal:

In če ima ded dovolj sredstev za preživljanje družinskih članov, kako potem tem družinskim članom pripadajo zastonj vrtci, zastonj malica, otroški dokladi, socialni prispevki, zastonj stanovanja....., ????????

Klikni za razširitev

Sam res.. jaz za vrtec plačujem 1/3 neto plače (boli jih kita za kredit, ki ga imam za nepremičnino - zastonj stanovanja mi pa ne bi dali), šiptarji pa vse foc. Ampak (kot pravi moj oče), kar smo hoteli smo dobili (kosovo moja dežela - hint naša republika v 80ih).

»Veseli smo, da gre našemu gospodarstvu tako dobro, da potrebuje delovno silo,« pravijo. V času gospodarske rasti podjetja poceni delovno silo vse pogosteje najdejo v tujini, zato število tujih delavcev v Sloveniji že nekaj let neprestano narašča. V veliki večini slovenskih mest podjetja največ tujih delavcev najdejo v Bosni in Hercegovini. Tako je v Sloveniji 54.000 državljanov Bosne in Hercegovine, daleč za njimi so na drugem mestu državljani s Kosova, ki jih je okoli 14.000 ali nekaj tisoč več kot delavcev iz Srbije, Severne Makedonije ali Hrvaške. Mesta, v katerih je priseljencev s Kosova več kot iz BiH, so v Sloveniji redka. V zadnjih dveh letih je tako mesto Izola, v Kranju pa je tako že vsaj deset let.

Mnogi tuji delavci v Sloveniji ne ostanejo dolgo časa, temveč se vrnejo nazaj ali pa gredo delat v bogatejšo tujo državo. Nekateri pa tu ostanejo in včasih za njimi pridejo tudi njihove družine. Lani je kranjska upravna enota državljanom Kosova izdala 372 dovoljenj za združitev družin, kar je prav tako največ v Sloveniji.

Med ukrepi, ki jih v zadnjih letih koordinira vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov, omenjajo brezplačne tečaje slovenščine, ki naj bi imeli osrednjo vlogo na področju integracije. V zadnjih enajstih letih se je teh tečajev udeležilo več kot 15.216 tujcev, preverjanje znanja pa jih je uspešno opravilo le 4576, navajajo na vladi. Zakaj tolikšna razlika med številom udeležencev in opravljenimi izpiti, nam na ministrstvu za notranje zadeve niso pojasnili.

Vseh prebivalcev Slovenije s tujim državljanstvom je trenutno skoraj 140.000, zato se zdi število uspešno zaključenih tečajev precej majhno. Vprašanje je, tudi ali je tečajev sploh dovolj. Ko je Klara Kožar Rosulnik pred kratkim od Ljudske univerze Kranj dobila seznam programov, ki jih izvajajo za integracijo priseljencev, so jo opozorili, da jih lahko promovira izključno z dovoljenjem direktorice. »Rekli so mi, da so vsi programi že zapolnjeni in da jih ne morejo širiti, saj nimajo finančne podlage za to,« trdi raziskovalka. Direktorica Ljudske univerze Kranj Mateja Šmid nam je to potrdila.

Proti koncu jugoslovanske federacije je Slobodan Milošević na Kosovu ukinil poučevanje v albanščini, zato so mnoge družine nehale pošiljati otroke v šole. »Šele od leta 1999 lahko govorimo o šolstvu na Kosovu,« pravi Lea Cahunek. Od takrat se sistem in infrastruktura počasi razvijata, a še vedno je v razredih po štirideset učencev. Na mednarodnem preverjanju znanja PISA so kosovski petnajstletniki prvič sodelovali leta 2015 in zasedli 69. mesto od 72. sodelujočih držav, Slovenija je bila trinajsta. »Albanci s Kosova zaostajajo za Slovenci za štiri do pet let,« ocenjuje Lea Cahunek.

Kljub temu so mnogi prepričani, da integracija otrok ni tako zahtevna kot integracija njihovih staršev, predvsem mater. »Marsikatera mama ni znala slovenskega jezika,« se spominja Miran Rogelj, »Velikokrat smo morali komunicirati z očeti, a ti so po cele dneve v službi, na gradbiščih. Zato otroci tudi niso imeli nobene pomoči pri domačih nalogah in učenju doma.« Tudi za ta izziv so morali rešitev šele iznajti; tako so skupaj s filozofsko fakulteto in Osnovno šolo Matije Čopa organizirali enomesečni tečaj slovenščine tudi za starše.

no shit? a zdaj se bo država NJIM prilagajala? rešitev je simple: odpoved delovnega razmerja, po preteku delovnega dovoljenja lepo pospretiti proti Croatiji.

Tako je v Sloveniji 54.000 državljanov Bosne in Hercegovine, daleč za njimi so na drugem mestu državljani s Kosova, ki jih je okoli 14.000 ali nekaj tisoč več kot delavcev iz Srbije, Severne Makedonije ali Hrvaške. Mesta, v katerih je priseljencev s Kosova več kot iz BiH, so v Sloveniji redka. V zadnjih dveh letih je tako mesto Izola, v Kranju pa je tako že vsaj deset let.

Tem cifram dodajte še 5-10k.....+ 4x babo in otroke.

Uporabnik endvatri je napisal:

https://twitter.com/i/web/status/1175173320456704001

Klikni za razširitev

ceprav nima nic s to temo in ne vem kaj si zelel s tem, a Slovenci smo v srbiji priznani kot manjsina.

Eden laže. Ali erikson ali pa srb vućić.

Vi se lahko klele gor kregate kolikor hocete ampak resili ne boste nicesar. Bo pa zanimivo, ker smo podobnih generacij, kako bodo za nas po domovih za starejse in bolnicah skrbele debele siptarke in romunkinje. Tiste +50letne brez kulture in kaksnegakoli zavedanja kodeksa medicinskih sester, ker ne bodo znale brati.

Zaradi koga bosta kolapsirala zdravstveni in pokojninski sistem? Zaradi tujcev, ki delajo preko delovnih dovoljenj in plačujejo Sloveniji davke, ali zaradi Slovencev, ki letno zaslužijo več kot 100 K, vlečejo socialne štipendije, pred vlogami na csd poberejo vse iz računov in ne plačajo niti centa davka, kot beremo v oni drugi temi?

Zdravstveno osebje pri nas je pa že desetletja tudi iz bivše Jugoslavije, ker nikoli nismo imeli dovolj lastnega kadra.

Kakšna je razlika med tistim ki ne prijavi in tistim ki ne plača davka in vleče doklade, štipendije, poceni vrtce in šolske malice in kar je še socialnih transferjev ki jih neupravičeno dobivaš?
Kaj imajo s tvojo davčno utajo komunajzarji, šipci, cigani in bosanci ki jim očitaš to kar počneš sam?

Uporabnik zaseka je napisal:

Vi se lahko klele gor kregate kolikor hocete ampak resili ne boste nicesar. Bo pa zanimivo, ker smo podobnih generacij, kako bodo za nas po domovih za starejse in bolnicah skrbele debele siptarke in romunkinje. Tiste +50letne brez kulture in kaksnegakoli zavedanja kodeksa medicinskih sester, ker ne bodo znale brati.

Klikni za razširitev

Ko bom jaz za v dom bodo že roboti namesto romunk ki bodo stregli spredaj in zadaj. Pa eno mlado silikonsko za ponoči

Boš dobu ja dudko iz silikona, vsak mesec novo.

Uporabnik McGiver je napisal:

Boš dobu ja dudko iz silikona, vsak mesec novo.

Klikni za razširitev

Gor na gumi bo pa "made in Romania" odtis

V domu upokojencev so silikonske Linde nezaželjene. Srček ne zdrži več, bi jim prehitro strank zmanjkalo.

Številke.