Prisluškovali policiji in vojski

Apollo8

Mahoney
15. avg 2007
15.311
7.312
113
No pa to sem pozabil dodat: na podlagi tako pridobljenih podatkov po mojem vedenju ni bil obsojen nihce. Namrec ce bi hotel tak podatek uporabiti v kazenski ovadbi, bi moral navesti tudi kako si ga pridobil (konkretno kdo je dal podatek, da lahko sodisce to na sojenju preveri). Kar pa nihce ne bo naredil, ker sodelovanje informatorja s policijo ni ravno javna stvar. To je recimo konkretna razlika med informatorjem in tajnim delavcem. Ce na nekem primeru dela tajni delavec, bo tajni delavec na sojenju prical zakrit in sodna praksa to dopusca. No pri informatorju tega ni.
 

krko

Guru
5. sep 2010
2.757
1.444
113
ksz

Citat:


Policija operativne informacije in dokaze zbira zakonito, o konkretnem primeru pa bo presodilo specializirano državno tožilstvo - odziv Policije

Sporočila za javnost
Ponedeljek, 13. junij 2016

Objavljamo odziv Policije na nedavno medijsko poročanje o domnevnih vdorih v elektronske komunikacije.


V kriminalističnoobveščevalnem procesu pridobivamo operativne informacije in ne dokaze

Policija z namenom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zbira operativne informacije o kaznivih dejanjih in njihovih storilcih in ne o osebah, ki niso povezane s kriminalno dejavnostjo. Učinkovito delo kriminalističnoobveščevalne dejavnosti omogoča zagotavljanje varnosti in je pomembno za preiskovanje vseh oblik kriminalitete. Pri tem gre za klasično zbiranje obvestil oz. pridobivanje informacij na podlagi 11. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, podobno ureditev pa poznajo vse evropske države.

Države članice EU že vrsto let razvijajo evropski kriminalističnoobveščevalni model, ki ga operacionalizirajo v okviru evropskih varnostnih politik. Štiriletni cikli varnostnih politik, ki temeljijo na analitičnih informacijah, se potrjujejo na svetu ministrov držav članic. Europol pa s t. i. EMPACT (European Multidisciplinary Platform against Criminal Threats) platformami omogoča državam konkretizacijo ukrepov v boju zoper najhujše oblike kriminalitete.

Kriminalističnoobveščevalna dejavnost je relativno nov koncept dela slovenske policije, ki temelji na evropskih praksah in je namenjen zbiranju, vrednotenju in analiziranju operativnih informacij za preprečevanje in zatiranje kriminalitete. Operativne informacije niso nikoli dokaz ali podlaga za uvedbo predkazenskega postopka, saj pridobljene operativne informacije ali kriminalističnoobveščevalne analize ne dosegajo zakonsko zahtevanih dokaznih standardov. Zato s pridobivanjem operativnih informacij ne more biti ogrožen noben kazenski postopek.

Pri zbiranju operativnih informacij pa posamezniki, ki prostovoljno sodelujejo s policijo, ne smejo izzivati ali izvrševati kaznivih dejanj. Kriminalisti, ki so neposredno odgovorni za zakonito in strokovno pridobivanje informacij, ne usmerjajo posameznikov v nezakonite dejavnosti in jih na to tudi opozarjajo. Policija ne more nikomur zagotoviti, da zoper posameznika ne bo sprožen kazenski postopek, če izvršuje kazniva dejanja.

Policija ima velik interes, da posameznik ostane anonimen, predvsem zaradi njegove lastne varnosti oz. zaradi morebitne ogroženosti s strani storilcev kaznivih dejanj. To še posebej velja za primere, ko se informacije nanašajo na nevarne in brezkompromisne storilce kaznivih dejanj.


Preiskava na posebnem oddelku specializiranega državnega tožilstva bo potrdila ali ovrgla sume kaznivih dejanj

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je februarja 2016 seznanil generalnega direktorja policije Marjana Fanka z informacijo, da naj bi konkretna oseba delovala kot policijski vir in da naj bi bilo njeno domnevno nezakonito ravnanje posledica navodil kriminalistov.

Generalni direktor policije je po pridobitvi omenjene informacije odredil strokovni nadzor nad delom enot, ki se na Policijski upravi Ljubljana in na Upravi kriminalistične policije ukvarjata s kriminalističnoobveščevalnim delom. Nadzor ni potrdil informacije, da bi kriminalist dajal navodila, naj se izvršujejo vdori, pokazal pa je neprimernost komuniciranja kriminalista s konkretno osebo preko elektronske pošte. Nadzor je pokazal še, da je kriminalist konkretno osebo večkrat opozoril na prepoved izvrševanja kaznivih dejanj, po ugotovitvi, da je konkretna oseba vpletena v domnevno druga nezakonita dejanja, pa je bilo sodelovanje z njo prekinjeno. Zoper konkretno osebo trenutno poteka kazenski postopek na sodišču.

V strokovnem nadzoru ni bila pridobljena vsebina korespondence, saj lahko policija pridobi vsebino komuniciranja po elektronski pošti le na podlagi sodne odredbe in to samo v primeru, ko gre za utemeljene razloge za sum storitve kaznivega dejanja drugih, ne uradnih oseb. To je višja stopnja utemeljenosti suma, kot so začetni razlogi za sum.

Po pridobitvi in javni objavi vsebine dela elektronske korespondence smo zaradi suma spornega ravnanja kriminalistov z vidika napeljevanja oz. potrjenih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, obvestili Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije. Preiskava posebnega oddelka bo morala potrditi ali ovreči pristnost korespondence in razloge, da so bila storjena morebitna kazniva dejanja konkretne osebe in kriminalistov.

Pojasnjujemo še, da moramo takoj, ko so potrjeni razlogi za sum kaznivega dejanja uradne osebe policije, primer odstopiti v obravnavo posebnemu oddelku na Specializiranem državnem tožilstvu RS, ki je pristojno za obravnavo takih sumov.

Po zaznavi določenih sistemskih pomanjkljivosti smo pristopili tudi k spreminjanju internih pravil, ki urejajo izvajanje in koordiniranje nalog na tem področju. Ta postopek je v zaključni fazi, poleg tega pa so bile ugotovitve strokovnega nadzora vključene tudi v posamezna usposabljanja.


Edino učinkoviti preiskovalni ukrepi so lahko odgovor za boj proti resnemu kriminalu v razmerah hitrega tehnološkega razvoja

Slovenska policija si že več let prizadeva, da bi se policijska pooblastila uredila po vzoru držav EU, saj sta boj proti resnemu kriminalu in hiter tehnološki razvoj ključna razloga, da se mora tudi policija odzvati z učinkovitimi zakonitimi preiskovalnimi ukrepi.

Kriminalne združbe izvršujejo kazniva dejanja v zaprtem krogu oseb, z natančno opredeljenimi vlogami in izjemno veliko stopnjo previdnosti pri izvrševanju kriminalne dejavnosti. Člani kriminalnih združb so zelo dobro seznanjeni z aktivnostmi policije na področju izvajanja preiskovalnih ukrepov in svoje delovanje temu primerno organizirajo in prilagajajo, na kar se mora ustrezno odzvati tudi država s svojo kazensko zakonodajo.

Že vrsto let opozarjamo na probleme, s katerimi se srečujemo pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj in ki izvirajo zlasti iz neustrezne procesne kazenske zakonodaje. Zakonski predlogi ostajajo več let nerealizirani iz nam nerazumljivih razlogov, kljub temu, da jih poskušamo pripraviti s kar največ argumenti, s primerjalno pravnim prikazom ureditve v drugih državah, analizami in vplivom na zasebnost.

Enako je tudi s pridobivanjem podatkov o IP naslovih na različnih spletnih portalih, kjer smo deležni očitkov o neustavnem in nezakonitem pridobivanju podatkov. Dejstvo pa je, da gre za področje, ki ni zakonsko urejeno. Preiskovalni sodnik lahko po Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) izda odredbo le za operaterja, ne more pa izdati odredbe za ponudnike spletnih storitev, ker tega ZKP ne ureja. To sicer ureja Zakon o elektronskem poslovanju na trgu, ki pa ni ustrezna pravna podlaga.

V medijih se v povezavi s pridobivanjem dokazov omenja tudi t. i. primer Balkanski bojevnik, ki smo ga preiskovali pred začetkom sodelovanja z zgoraj omenjeno konkretno osebo. Policija je v tem primeru vse dokaze zbrala na zakonit način, kar je bilo že večkrat preizkušeno in potrjeno na različnih stopnjah sodnega postopka.

vir: http://goo.gl/zMJel9
 

Ytbnd

Guru
2. mar 2010
16.921
5.992
113
Citat:
Uporabnik 8888 pravi:
Zanimivo da so tvoji še kar naprej nadaljevali s takimi stvarmi.
Fank je njegov ?
Ded je pred leti javno povedal, da policija NE uporablja imsi catcherjev.
 

Apollo8

Mahoney
15. avg 2007
15.311
7.312
113
Saj jih res ne. Prah se nabira na njih. Kar je seveda neumno ampak v bananistanu je pac tako.
 

alkoholik

RudolF
23. jul 2007
16.620
3.070
113
v lokalni ostariji
še malo pa bomo izvedel da je bila udba amaterska organizacija
smile-1.gif
))
 

Apollo8

Mahoney
15. avg 2007
15.311
7.312
113
Citat:
Uporabnik Ytbnd pravi:
You wish:
https://slo-tech.com/novice/t619485#crta
A si pogledal datum objave na slo-techu? No danes, dve leti kasneje, ti lahko osebno zagotovim da lezijo in se nabira prah. Seveda se meni zdi to galakticna neumnost (razumem da se tebi ne) in se pac ni za cudit ce imamo manj efektivno kriminalisticno policijo kot bi jo lahko imeli.
 

erikson

Guru
25. avg 2007
22.678
6.442
113
Še ena nenavadna zgodba z zamikom:
Izpoved tajnega policijskega sodelavca: Po navodilih policije sem napisal ovadbo za Hildo in preiskoval, kdo želi za Zidarja prevzeti dva milijona

Trdi, da ga je v sodelovanje potisnila zmes različnih dejavnikov: napake, ki jo je storil (banki je ostal dolžan 200 tisoč evrov, čeprav trdi, da ne po svoji krivdi, op. a.), ter groženj in izsiljevanja, ki ga je nad njim izvajal eden izmed tajnih policijskih sodelavcev z območja Celja. "Vlomil je v mojo pisarno in mi odnesel spise. Ko sem privolil v sodelovanje, mi jih je vrnil. Zakaj ga nisem prijavil policiji? Ker je on policija. Ničesar ne bi dosegel s tem."

In še malo Orniga:

Ornig: Policija, ki sem ji nekoč zaupal in verjel, je proti meni zlorabila svojo moč, da bi se posamezniki na položajih zaščitili

"V zadnjem obdobju svojega sodelovanja s policijo sem delal na področju islamskega ekstremizma, družbi najbolj nevarnega ekstremizma, zaradi katerega dnevno umirajo nedolžni ljudje po vsem svetu. Moje operativne informacije so bile tako zelo obsežne, da je o tem moral biti seznanjen tako generalni direktor policije, direktor uprave kriminalistične policije GPU, kot tudi direktor kriminalistične policije PU Ljubljana. V primeru preiskovanja islamskih ekstremističnih skupin je bilo zajetih na tisoče sporočil, fotografij, elektronskih kontaktov, mobilnih telefonskih številk in drugih komunikacij. Zajete komunikacije je bilo potrebno analitično obdelati in operativne informacije ovrednotiti, kar pomeni, da so na zadevi morali delati še drugi analitiki. Tako velike zadeve pač ni mogoče skriti nadrejenim. Še več, informacije v zvezi s tem naj bi bile posredovane tudi Slovensko obveščevalni varnostni agenciji," še pravi Ornig, ki sprenevedanje in valjenje krivde nanj označuje kot strah pred izgubo službe in položaja. "Kaže se, da se bo ponovila TETRA, torej marginaliziralo mene in nekaj prvih posameznikov, vsi ostali pa zelo priročno niso vedeli nič." Če pa res niso vedeli nič, kar sicer ne drži, pravi Ornig, je pa to še huje, saj bi morali zaradi svoje nesposobnosti odstopiti.

Celotno Ornigovo pismo medijem